#to sem jaz

Kako ti lahko pomaga poimenovanje čustev?

Avtor: doc. dr. Saša Zorjan, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru

Natančno poimenovanje čustev, ki jih doživljaš, se ti morda sprva ne zdi zelo pomembno. Pa vendar ti lahko točno to pomaga bolje upravljati svoja čustva.

Na vprašanje »Kako se počutiš?« je mogoče odgovoriti na veliko različnih načinov. Nekateri bi kot odgovor na to vprašanje podali zgolj približen opis, kot na primer: dobro ali slabo. Drugi pa bi na to vprašanje odgovorili veliko bolj natančno ter povedali, da se počutijo veselo, navdušeno, zaskrbljeno, žalostno, tesnobno, jezno ali umirjeno. Te besede označujejo različna čustva, ki jih doživljamo vsi.

smiley g5e9117ecb 1280

Natančno poimenovanje čustev, ki jih doživljaš, se ti morda sprva ne zdi zelo pomembno. Pa vendar ti lahko točno to pomaga bolje upravljati svoja čustva. Upravljanje čustev pomeni, da vplivamo na to, katera čustva doživljamo, ter tudi na to, kako intenzivna so ta čustva. Pomembno se je namreč zavedati, da občutkom žalosti, jeze in zaskrbljenosti nismo podrejeni, ampak lahko do določene mere na svoje doživljanje tudi vplivamo. To idejo že vrsto let uporabljajo strokovnjaki za duševno zdravje in pomagajo osebam, da bolje prepoznavajo in ubesedijo čustva, ki jih doživljajo.

Verjetno se sprašuješ, zakaj nam lahko poimenovanje čustev tako pomaga. Natančno opisovanje čustev je koristno, ker nam pomaga osmisliti dogajanje znotraj in okoli nas. Ko natančno poimenujemo čustvo, ki ga doživljamo, nam to pomaga razumeti lastno počutje in vzroke zanj. Posledično pa tudi lažje najdemo strategije za soočanje s situacijo, v kateri se čustvo pojavi. Pomisli na kakšen primer, ko si se počutil/-a neprijetno zaradi bližajočega preverjanja znanja v šoli. Če svoje počutje v taki situaciji opišeš s splošnim izrazom »slabo«, ti to ne pomaga bistveno pri iskanju primerne strategije za soočanje s tem počutjem. Če svoje počutje opišeš z bolj natančnim izrazom »strah«, pa ti to o situaciji, v kateri se nahajaš, pove bistveno več. Vsako čustvo se namreč pojavi v specifični situaciji. Strah, na primer, doživljamo takrat, ko se soočamo z neko novo situacijo, ki jo dojemamo kot ogrožajočo. Spoznanje, da te je preverjanja znanja strah, pa te lahko motivira, da se nanj dobro pripraviš in posledično doživljaš manj strahu, ta pa je tudi manj intenziven.

Ne glede na to, ali se ti zdi zgoraj opisan proces enostaven ali ne, se je potrebno zavedati, da imamo občasno vsi težave pri razumevanju in izražanju naših čustev. Če se tako počutiš tudi ti – ne skrbi – natančno poimenovanje in izražanje čustev se lahko bistveno izboljša z vajo.

Kako lahko izboljšaš veščino poimenovanja čustev

  • 1

    Razširi svoj besednjak različnih čustev

    1

    Razširi svoj besednjak različnih čustev

    Naslednjič, ko se boš počutil/-a neprijetno, skušaj pomisliti na več kot le eno besedo za opis svojega počutja. Lahko si tudi pišeš seznam različnih besed za opis čustev, ki jih recimo najdeš v knjigi ali filmu. Tako boš lahko naslednjič, ko se boš počutil/-a neprijetno, izbiral/-a iz večje zbirke besed za opis počutja. Posledično boš tudi lažje poiskal/-a besedo, ki dobro odraža tvoje počutje.

  • 2

    Bodi natančen/-a

    2

    Bodi natančen/-a

    Skušaj se izogibati uporabi splošnih opisov, kot na primer »dobro« ali »slabo«. Skušaj biti natančen/-a: se počutiš nervozno, jezno ali morda navdušeno?

  • 3

    Bodi potrpežljiv/-a

    3

    Bodi potrpežljiv/-a

    Tako, kot velja za vse drugo, česar se učiš na novo, tudi veščina natančnega opisovanja čustev zahteva vajo. Zato ne obupaj, če ob prvih poskusih ne najdeš primernih izrazov za opis svojega počutja. Bodi potrpežljiv/-a in še naprej spremljaj svoja čustva ter načine, kako čustva opisuješ. Presenečen/-a boš, koliko novih načinov za opis svojega počutja boš našel/-a po zgolj nekaj mesecih vaje.

Viri in literatura:

Lindquist, K. A. in Gendron, M. (2013). What’s in a Word? Language Constructs Emotion Perception. Emotion Review, 5(1), 66–71. https://doi.org/10.1177/1754073912451351 

Lindquist, K. A., Satpute, A. B. in Gendron, M. (2015). Does language do more than communicate emotion? Current Directions in Psychological Science, 24(2), 99–108. https://doi.org/10.1177/0963721414553440   

Torre, J. B. in Lieberman, M. D. (2018). Putting Feelings Into Words: Affect Labeling as Implicit Emotion Regulation. Emotion Review, 10(2), 116–124. https://doi.org/10.1177/1754073917742706  

Vprašanja vrstnikov

Vsa vprašanja