Skoči do osrednje vsebine

Kako se pogovoriti s prijateljem v stiski?

Avtor: dr. Tina Podlogar, univ. dipl. psih., UP IAM Slovenski center za raziskovanje samomora

Lahko se zgodi, da se v stiski znajde tvoj prijatelj, sorodnik, sošolec, znanec oz. nekdo v tvoji okolici, ki v tebi prepozna nekoga, s katerim bi se lahko o tem pogovoril; ali pa ti pri drugemu opaziš znake stiske. V takšni situaciji bodo zate verjetno dobrodošli nasveti glede tega, kako se s to osebo pogovoriti.

Koraki pogovora o stiski in samomorilnem vedenju

Za lažjo pripravo si lahko pogovor o stiski ali samomorilnem vedenju predstavljamo kot proces, ki se odvije v petih korakih. V praksi vsak pogovor seveda poteka na nekoliko drugačen način, zato se ti ni potrebno obremenjevati z natančnim vrstnim redom predstavljenih korakov. Gre le za to, da si boš morda posamezne ključne vidike pogovora na tak način lažje predstavljal in se na njih bolje pripravil.

  • 1. Priprava

    1. Priprava

    Dobro je, da se že pred samim pogovorom nekoliko pripraviš. Zakaj je to smiselno? Zato, ker takšni pogovori navadno niso ravno enostavni. V tebi se bodo verjetno pojavila številna vprašanja in močna čustva. Zanimivo je, da v takšnih situacijah pogosto opažamo, da gredo nekatere besede težko z jezika, čeprav jih je morda dobro izgovoriti. Pomembno pa je, da do prijatelja v stiski pristopiš na tak način, da mu bo to v oporo. Razmisli torej, kakšni bi bili tvoji odzivi, če bi ti nekdo povedal, da razmišlja o samomoru. Kako bi se počutil ob tem in kaj bi mu želel reči? Vnaprejšnja miselna priprava ti bo v pomoč, da se boš v situaciji lahko bolj mirno in sočutno odzval. Če je le možno, za pogovor izberi tudi ustrezen, miren in zaseben prostor, in si zanj vzemi dovolj časa.

  • 2. Vprašati

    2. Vprašati

    V pogovoru pozornost usmeriš na prijatelja v stiski. Lahko na primer omeniš, da se ti zadnje čase zdi drugačen, da te skrbi zanj in da ga zato sprašuješ, kako se počuti oz. če ima kakšne težave. V takšnem pogovoru je lahko potreben daljši uvod ali pa tudi ne, vendar, ko slutiš, da bi prijatelj lahko razmišljal o samomoru, ga o tem povprašaj. Naj te ne skrbi, da bi tvoje vprašanje spodbudilo samomorilne misli – če o tem ne razmišlja, bo to povedal. Pozoren pa bodi na to, da tvoje vprašanje ne bo obsojajoče (npr. »Saj ne razmišljaš o čem neumnem, kot je samomor, kajne?«), saj bo prijatelj ob takšnem vprašanju najverjetneje zanikal samomorilne misli, četudi so prisotne. Vprašanje zastavi na ta način, da spodbudiš iskren odgovor, npr. v smislu: »Kadar je komu tako hudo, kot je sedaj tebi, si lahko želi, da bi bil mrtev. Ali morda razmišljaš o tem, da bi si vzel življenje?«, vsekakor pa za to izberi svoje besede in način, ki ti je blizu.

  • 3. Pogovarjanje

    3. Pogovarjanje

    V kolikor bo odgovor na vprašanje o samomorilnih mislih pritrdilen, je smiselno, da se natančneje pogovorita o tem. Poizvedi, kako dolgo že razmišlja o samomoru in kako pogoste so te misli, kako resen namen ima ter ali že ima izdelan načrt za samomor. Tako boš lažje ocenil resnost situacije. Pogovarjajta se o razlogih za stisko in samomor. Čeprav bi si morda lahko želel prijatelja kar takoj prepričati, da ni tako hudo in da samomor ni dobra rešitev, mu raje, kot da mu daješ nasvete, prisluhni. Imej v mislih, da je za prijatelja zelo pomembno, da opiše svoje doživljanje in da skušaš najbolje kar lahko razumeti, zakaj mu je tako težko. V tem trenutku potrebuje tvoje sočutje. Ker pa lahko na situacijo pogledaš z drugega zornega kota, mu lahko ključno pomagaš tako, da ga v nadaljevanju spodbudiš k pogovoru tudi o razlogih za življenje. Povprašaj ga o tem, za kaj se splača živeti. S tem boš pomagal okrepiti njegovo voljo za iskanje drugačnih načinov reševanja stiske.

  • 4. Odnos zaupanja

    4. Odnos zaupanja

    Ko se bosta pogovorila, se bo prijatelj verjetno počutil nekoliko bolje. Smiselno je, da to preveriš – vprašaš lahko, kako se sedaj počuti. Lahko pričakuješ, da bo čutil olajšanje, ker je svoje težke misli z nekom delil. Vendar s tem njegove težave najverjetneje še niso rešene. Zato je na tej točki pomembno vprašanje, kako naprej. Prijatelja lahko prosiš – v kolikor ne moreta v tistem trenutku situacije zaupati nekomu drugemu – da ti obljubi, da si ne bo ničesar naredil do vajinega naslednjega srečanja. V tem primeru se kmalu spet srečajta. Še bolje pa je, če se prijatelj s tem strinja, da gresta kar takoj skupaj poiskati nadaljnjo pomoč.

  • 5. Napotitev in krog podpore

    5. Napotitev in krog podpore

    Čeprav prijatelj morda ne bo takoj želel iskati podpore še pri komu drugemu, je pomembno, da pri tem vztrajaš. Skupaj razmislita, komu bi se še lahko zaupal in pri katerem strokovnjaku bi lahko prejel ustrezno pomoč. To je lahko npr. oseba v šolski svetovalni službi ali osebni zdravnik. Kot dodatne možnosti lahko predlagaš tudi iskanje informacij ali nasvetov na različnih spletnih straneh ter telefonskih številkah za klic v stiski - več informacij najdeš tukaj. Vsekakor pa je pomembno, da poiščeta podporo pri odrasli osebi, ki ji zaupata. Prijatelju v stiski bo v največjo pomoč, da o svojih stiskah spregovori v živo. Zato le pogumno, ta nadaljnji korak je lahko zahteven, a odločilen. Ob vsem tem pa ne pozabi nase! Če si se ob ali po pogovoru s prijateljem znašel tudi sam v stiski, je dobro, da tudi ti poiščeš pomoč pri zaupanja vredni osebi.

    Verjamem, da zmoreta! Srečno!