Duševno zdravje je kot vreme – ni vedno enako
Doživljaš dni, ko se počutiš zelo dobro, si poln pozitivne energije in vesel ter morda meniš, da lahko vse izzive in prepreke rešiš z lahkoto? Tu in tam pa kdaj pride kakšen dan, ko se počutiš ravno nasprotno – si brez energije, počutiš se slabo in negotovo, tvoja čustva pa so neprijetna? Ne skrbi, to je popolnoma normalno. Duševno zdravje ni nekaj, kar je vsak trenutek isto, temveč se skozi čas spreminja – podobno kot vreme in vremenski pojavi: imamo sončne in deževne dni, včasih pride do nevihte, včasih pa je sonce tako dolgo na nebu, da dežja ni po več tednov. Temu rečemo, da je duševno zdravje dimenzionalno oz. se nahaja na kontinuumu.
Kontinuum se giba od duševnega zdravja ne enem polu do hujših duševnih motenj na drugem. Vsakega izmed nas bi lahko postavili nekam med ta dva pola. A najbolje za vse bi bilo, da bi se čim večkrat nahajali čim bolj na levi oz. temno zeleni strani (glej sliko) - a to ni mogoče, kot tudi ni mogoče, da bi vsak dan sijalo sonce.
V nadaljevanju si oglej, kaj pomenijo posamični deli kontinuuma duševnega zdravja.
-
V teoriji bi popolno duševno zdravje pomenilo, da imamo dober odnos do sebe in do ljudi okrog nas, da se uspešno spoprijemamo s svojimi izzivi v vsakdanjem življenju in da pozitivno doprinašamo k svoji skupnosti. Lahko bi rekli, da je to kot sončen dan, ko se počutimo polne energije, veselja in smo polni dobrih misli in občutkov. A v realnosti osebe, ki bi imela popolno duševno zdravje, ni – kljub temu se tudi v sončnem dnevu na nebu pojavi kakšen oblak in noben dan ni v celoti popoln in enako je z našim počutjem. Četudi smo sicer duševno zdravi, nas občasno doletijo kakšne tegobe in s tem ni nič narobe oziroma je to popolnoma normalno.
-
Pomik k težavam v duševnem zdravju lahko pomeni, da občutimo več nezadovoljstva z različnimi vidiki našega življenja, morda imamo težave pri obvladovanju stresa, v odnosih z bližnjimi, s spanjem in še marsikaj drugega. Gre za težave, s katerimi se vsakdo izmed nas tu in tam spoprijema. Včasih težave minejo same od sebe, z našo lastno aktivnostjo ali s podporo naših bližnjih – družine, prijateljev – pa tudi s podporo učiteljev ali šolskih svetovalnih delavcev. To bi bil lahko na primer oblačen dan, ki zakrije sonce in so naše misli bolj negativne, smo zaskrbljeni in utrujeni, naše bližnje pa si lahko predstavljamo kot prijazen veter, ki lahko oblake prežene stran.
-
Naslednji prostor na kontinuumu se nanaša na duševne motnje, kot so na primer stresne, anksiozne, depresivne ali bipolarne motnje. Gre za resna stanja oz. težave, ki dlje časa vplivajo na kakovost našega življenja (npr. več tednov ali mesecev zapored doživljamo večinoma neprijetne misli in čustva). Takšna stanja zahtevajo pomoč in podporo. Spominjajo na deževne dni: svetloba je težje opazna, stres in skrbi pa postanejo težke ali neznosne. Pomembno je, da se o takšnih težavah pogovorimo s svojimi bližnjimi, hkrati pa tudi s strokovnjaki, ki nam lahko pomagajo – npr. zdravniki, psihologi.
-
Na drugi skrajnosti kontinuuma imamo še težje duševne motnje, kot so na primer huda depresija s psihotičnimi znaki ali shizofrenija. Gre za stanja, ko imajo posamezniki težave z zavedanjem realnosti okrog sebe in težko poskrbijo zase. V takšnih primerih je nujno potrebna strokovna pomoč usposobljenih strokovnjakov. V takih težkih trenutkih pa se zdi, kot da nas je doletela huda nevihta. Negativni občutki nas lahko popolnoma preplavijo in komajda shajamo. Tedaj je tako kot v nevihti potrebno poiskati zavetje - to zavetje nam predstavljajo usposobljeni strokovnjaki, pa tudi tisti naši bližnji, ki nam stojijo ob strani.
Ali prisotnost duševne motnje pomeni, da smo nezadovoljni s svojim življenjem?
Dobro si je zapomniti tudi to, da prisotnost duševnih motenj ne pomeni nujno tudi slabšega blagostanja. Kljub duševnim motnjam se lahko počutimo dobro, smo zadovoljni s svojim življenjem, vzpostavljamo kakovostne in zadovoljive odnose z drugimi, najdemo smisel v svojem življenju, doživljamo prijetna čustva … Enako pa je tudi obratno – če nekdo nima duševnih težav, še ne pomeni, da bo zadovoljen z življenjem, da bo doživljal le prijetna čustva ali da bo imel z bližnjimi izključno kakovostne odnose.
Če se dlje časa zadržujemo na nevihtni strani kontinuuma duševnega zdravja in se nam zdi, da se nikakor ne moremo premakniti na bolj sončno stran, pa lahko to dojamemo kot alarm, ki nas opozori na to, da moramo ukrepati in poiskati pomoč.
Vprašanja vrstnikov
-
problem
13. feb. 2025
Avtor: lucija
Odgovori: 1
Zadnji odgovor: 14. feb. 2025
-
Nevem kaj naj naredim
13. feb. 2025
Avtor: Ma_ca32222
Odgovori: 1
Zadnji odgovor: 13. feb. 2025
-
denar
12. feb. 2025
Avtor: abc123
Odgovori: 0
-
Ne razumem se
11. feb. 2025
Avtor: Zalika18000
Odgovori: 1
Zadnji odgovor: 12. feb. 2025
-
psihiater
9. feb. 2025
Avtor: en3829
Odgovori: 1
Zadnji odgovor: 11. feb. 2025
-
A je vredno
6. feb. 2025
Avtor: AŠ
Odgovori: 1
Zadnji odgovor: 13. feb. 2025
-
Moja prijateljica se reze
4. feb. 2025
Avtor: niwqhkaoqi
Odgovori: 1
Zadnji odgovor: 7. feb. 2025
-
Moznost bipolarnosti
3. feb. 2025
Avtor: Daisy
Odgovori: 2
Zadnji odgovor: 9. feb. 2025
-
a sem v depresiji
2. feb. 2025
Avtor: idk
Odgovori: 1
Zadnji odgovor: 5. feb. 2025
-
prijateljski odnosi
2. feb. 2025
Avtor: varja
Odgovori: 1
Zadnji odgovor: 6. feb. 2025