Skoči do osrednje vsebine

Vem kdo sem kot strokovnjak

Avtor: mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

Moja poklicna identiteta

Odločitev za srednješolski ali pa visokošolski, univerzitetni izobraževalni program je za tabo. Si postal dijak oz. študent tiste izobraževalne smeri, ki je v skladu s tvojimi interesi, željami in poklicnimi, kariernimi cilji? Skozi ta leta izobraževanja boš lahko pridobil veliko znanja in krepil kompetence z izbranega strokovnega področja. Hkrati boš lahko preveril svoje znanje in krepil svoje kompetence v okviru prakse, v okviru vaj, obveznih izbirnih vsebin, na dijaških ali študentskih izmenjavah. Naučeno teoretično znanje boš lahko prenašal v prakso.

Ko sem bila na študentski izmenjavi v Parizu, sem kot študentka farmacije delala v mednarodnem farmacevtskem podjetju. Prvikrat sem se zares počutila kot strokovnjakinja, kot farmacevtka. Zmogla sem delovati timsko, se pogovarjati o strokovnih temah s kolegi študenti farmacevti z drugih držav, reševati dodeljene probleme.

Stopil boš, stopil si na pot oblikovanja in krepitve svoje poklicne ter profesionalne identitete

Poklicna identiteta predstavlja identifikacijo s poklicem, za katerega se izobražuješ oziroma si se izobraževal. Pomeni delovanje v skladu s spoznanji, vrednotami in načeli tvojega strokovnega področja ter predstavlja tudi pomemben del tvoje profesionalne samopodobe, tebe kot delavca, na delovnem mestu.

Sem Miha. Študiram psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Takoj sem se vključil v Društvo študentov psihologije, sodelujem kot novinar pri pripravi študentske revije Panika in v okviru projekta Kako si?, skrbim za FB strani. Po zaključku študija se bom aktivno vključil v  Društvo psihologov Slovenije, v Sekcijo psihologov v VIZ. Želim se vključiti tudi v Komisijo za etična vprašanja. Tako širim svoje znanje, se povezujem s kolegi in sem v stiku s svojo stroko. Želim biti dober psiholog, pa tudi sodelavec in strokovnjak timu z ostalimi kolegi drugih strokovnih smeri.

Poklicno identiteto ne oblikuješ in ne krepiš samo v okviru šolskega izobraževanja, ampak tudi ko:

  • se začneš vključevati v dijaška, študentska društva izbrane strokovne smeri;
  • ko ciljno krepiš svoje znanje skozi različne seminarje, delavnice, usposabljanja, simpozije in kongrese svoje strokovne smeri;
  • ko prebiraš strokovne revije, slediš spletnim stranem združenj, društvom, strokovnim revijam izbranega strokovnega področja, s tem pa nadaljuješ tudi po zaključku izobraževanja in to ohranjaš celotno karierno pot.

S tem, ko boš načrtno in tudi sistematično ostajal znotraj svojega strokovnega področja in v stiku s kolegi iz iste stroke, boš krepil in poglabljal svojo poklicno identiteto.

Tako boš vedno bolj vedel, kdo si kot strokovnjak in kateri strokovni skupini pripadaš. Pri tem pa boš vedno bolj suvereno deloval v skladu s teorijo, vrednotami, usmeritvami in etičnimi normami svojega strokovnega področja. Znotraj strokovne skupnosti, ki ji pripadaš, boš imel priložnost pridobiti odgovore na tvoja strokovna vprašanja, etične dileme, dvome, s katerimi se boš srečeval na delovnem mestu Ob tem pa boš zmogel skozi prakso in izkušnje  tudi argumentirano kritično pogledati na strokovno področje, ki mu pripadaš. Ko boš v stiku s kolegi drugih strokovnih smeri, boš v pogovoru z njimi bolj suveren. Bolj kompetentno boš zmogel predstaviti svoje poglede, stališča in pristope k reševanju določenega strokovnega problema. 

Delati  želim na veterinarski postaji kot veterinarski tehnik, v praksi malih živali. Že sedaj, v času srednje šole, se poskušam povezovati z dijaki - kolegi po celi Sloveniji. Srečujemo se na tekmovanjih iz znanja, pa preko interneta, berem študentsko veterinarsko glasilo in spremljam delo društva študentov veterine. Doma pa imamo kmetijo, ukvarjamo se z rejo konjev. Vse bolj pogosto se srečujem s konjerejci in vedno bolj spoznavam tudi to strokovno področje. Lahko rečem, da je moja poklicna identiteta dvojna – veterinarski tehnik za prakso malih živali in konjerejec hkrati.

Odgovor je da. Seveda. Tako kot znotraj določenega strokovnega področja oblikujemo še »pod« poklicno identiteto npr. zdravnik - zdravnik pediater; lahko oblikujemo glede na svoja interesna področja več poklicnih identitet. Te pa lahko skozi različna življenjska obdobja tudi spreminjamo, z njimi prenehamo oz. postane identiteta manj izrazita, ko izbranemu strokovnemu področju posvečamo manj pozornosti in manj sledimo področju iz najrazličnejših razlogov.

Kaj praviš? Meniš, da je že čas, da se podaš na pot oblikovanja in krepitve svoje poklicne identitete? Prvi korak v to smer je že razmislek ob branju tega prispevka.