Skoči do osrednje vsebine

Postavljanje prioritet in kako reči 'ne' nepomembnim rečem

Avtor: Sara Holjević, projekt Kako si? 2022/23

V našem telesu vsak dan poteka mnogo procesov, ki se jih v veliki večini sploh ne zavedamo. Morda ste tukaj najprej pomislili na dihanje ali pa kroženje krvi po telesu in seveda ste imeli prav. Vendar pa v našem telesu potekajo procesi (pogosto so avtomatizirani) tudi v možganih. Takšni procesi so zaznavanje in procesiranje pridobljenih dražljajev iz okolice ali iz našega telesa. Eden izmed teh procesov, ki ga pogosto spregledamo, je odločanje in pripisovanje pomembnosti raznim informacijam.

Proces odločanja pogosto spregledamo takrat, ko govorimo o informacijah, ki jih naši možgani srečujejo tako pogosto, da jih imajo za samoumevne. Oglejmo si primer: ko odklepamo vhodna vrata našega prebivališča, ne razmišljamo o tem, kateri ključ moramo vzeti, kako ga moramo vstaviti v ključavnico in ključ obrniti; ali ko hodimo do svoje sobe, prav tako ne razmišljamo ali se odločamo o tem, ali bomo zavili na hodniku desno ali levo, da bomo prišli na cilj, ampak nas noge skoraj same od sebe vodijo tja, kamor želimo priti.

Proces sprejemanja odločitev postane ključen takrat, ko se moramo odločiti med več enako pomembnimi stvarmi, ki jih moramo nujno opraviti - takrat govorimo o postavljanju prioritet. To je ena izmed strategij odločanja, ki močno vpliva na naše življenje.

V današnjem svetu nas pogosto pesti preobremenjenost z delom. Se nam kdaj zdi, da brodimo skozi poplavo nalog, ki jih moramo opraviti in ki jim ni in ni videti konca? Odločanje o tem, čemu bomo dali prednost, nam lahko včasih predstavlja pravo nadlogo. Pa vendar je to zanimiv izziv. Pri tem nam je v pomoč proces postavljanja prioritet, kjer vsaki nalogi določimo pomen glede na njeno pomembnost in nujnost - tiste, ki so pomembnejše in nujnejše, opravimo prej kot ostale. Takšno urejanje nalog našim možganom pomaga spremeniti neurejeno zmešnjavo v lepo strukturiran seznam, na podlagi katerega postane naše nadaljnje delovanje zelo obvladljivo, saj so zdaj vse naloge le še točke na seznamu, ki jih lahko začnemo izpolnjevati in jih postopoma 'odkljukamo'.

Prvi in najpomembnejši korak je ta, da si zastavimo cilj. Tako vemo, k čemu stremimo in za kaj delamo. Na primer: v današnjem dnevu se želim naučiti snov za prihajajoči test, se odpraviti na daljši sprehod, se srečati s kolegi in napisati seminarsko nalogo, skuhati večerjo in podobno. Nato pa si na list papirja ali samo v mislih (vsak ima namreč različne pristope k organizaciji), zapišemo vse naloge, ki jih moramo opraviti, da bi dosegli cilj, ki smo si ga postavili - lahko po manjših ali po večjih korakih - karkoli se nam zdi bolj obvladljivo. Sedaj naloge pregledamo in se pri vsaki odločimo, ali so resnično tako pomembne, da si zaslužijo mesto na seznamu. Pri tem si lahko pomagamo tako, da razmislimo, ali se nam zdi, da bi to nalogo samo morali opraviti ali nas dejansko pripelje bližje k zastavljenemu cilju. Če nas ne, to nalogo takoj izločimo in se osredotočimo na preostale.

Ni treba, da bi se počutili krive, če katerim nalogam rečete ‘ne’. Trenutno določene naloge niso tako pomembne, da bi zahtevale vašo pozornost. Vedno se lahko vrnete k opravljanju teh nalog kasneje, ko boste opravili vse ostalo, kar ima prednost in za kar ste se odločili z razlogom. Prav tako pa ni nujno, da se k tem nalogam sploh vrnete, saj je možno, da so se vaši cilji spremenili. Nekaj, kar je nekoč imelo za vas velik pomen, vas ne zaposluje več.

Med preostalimi pomembnimi nalogami se za tisto z najvišjo stopnjo pomembnosti odločimo tako, da prepoznamo nalogo, ki največ doprinese k zastavljenemu cilju in je najnujnejša (nujnost je pogosto določena z roki oddaje, torej je opravljanje naloge časovno omejeno). Tako storimo z vsemi preostalimi nalogami. Naenkrat smo iz neurejene zmede opravil dobili urejen seznam nalog. Sedaj nam preostane le to, da se lotimo opravljanja nalog.

Zgoraj opisan pristop pri odločanju in postavljanju prioritet je eden izmed mnogih. Bistveno  je, da uporabimo tak pristop, ki najbolje ustreza nam samim, ne glede na mnenje drugih. Zapomnimo si, da imamo v svojih rokah krmilo, s katerim usmerjamo svoje življenje v želeno smer. Pri tem je pomembno, kakšen pristop imamo pri zastavljanju in uresničevanju ciljev, kako se lotevamo naših nalog in obveznosti, kako vstopamo v odnose in kako se v njih vedemo.