Tvoj krožnik, tvoja odgovornost za planet
Si vedel, da na svetu zavržemo kar tretjino vse predelane hrane? Sicer smo v Sloveniji nekoliko boljši od evropskega povprečja, a po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije iz leta 2023 povprečen Slovenec letno zavrže 78 kg hrane. Največji izvor odpadne hrane prihaja iz gospodinjstev (44 %), sledi gostinstvo in strežba hrane (34 %), kamor sodijo tudi šole, ki predstavljajo 4 % skupne odpadne hrane. To je ogromna količina odpadkov na prebivalca, ki jo lahko vsak posameznik z zavestnim ravnanjem spremeni in popravi. K zmanjševanju odpadne hrane lahko pomembno vplivamo tako v šoli kot doma; recimo s premišljenim nakupovanjem, pravilnim shranjevanjem živil, s kasnejšo porabo ostankov hrane, kompostiranjem in ozaveščanjem. V šoli lahko s pozitivnim zgledom vplivaš na sošolce in prijatelje tudi ti.

Kako lahko zmanjšaš odpadno hrano doma in v šoli?
Najprej preveri, ali je hrano res potrebno zavreči. Če imate doma npr. preveč zelenjave, jo lahko delite s prijatelji. Kadar v šoli ne moreš pojesti celotnega obroka, vzemi raje količinsko manjši obrok, ampak pazi da bo le-ta sestavljen iz vseh skupin živil, tudi iz zelenjave in sadja. Če pa si odsoten, šolo pravočasno obvesti, da bodo v kuhinji prilagodili število obrokov. Jedilnike načrtuj in usklajuj z nakupi. Torej naslednjič, ko se odpraviš v trgovino, si obvezno pripravi nakupovalni seznam. Še pred nakupom pa preveri, katera živila že imaš in katera zares potrebuješ.

Zelo pomembna je tudi pravilna hramba in priprava živil. Upoštevati je potrebno ustrezne pogoje shranjevanja živil, kot so prostor in temperatura ter rok uporabnosti. Imamo dve različni oznaki roka uporabnosti: »Uporabno najmanj do« in »Porabiti do«. Označba »Uporabno najmanj do« pomeni datum minimalne trajnosti oziroma datum, do katerega živila ohranijo pričakovano kakovost. Ta živila lahko glede na senzorične lastnosti uporabljamo tudi po navedenem datumu (npr. moka, sol, riž, konzerve, kaše, suhe testenine, suho sadje, trajno mleko in brezalkoholne pijače). Navedba »Porabiti do« pa označuje sveža in hitro pokvarljiva živila, ki jih je potrebno hraniti v hladilniku in po pretečenem datumu zavreči zaradi varnostnih razlogov (npr. meso, mlečni izdelki, ribe in sveže solate).
Pomembno je, da užitne ostanke obroka primerno shraniš in jih poješ kasneje ali vključiš v drugo jed, če je to mogoče. Koristno je tudi tehtanje sestavin, saj tako preprečiš pripravo preobilnih obrokov. Ne pozabi uživati lokalne in sezonske hrane, ki jo lahko ob presežkih z družino spremeniš v ozimnico.
Količino odpadne hrane lahko zmanjšuješ tudi tako, da npr. prezrele banane uporabiš v pecivu ali jih dodaš jogurtu, iz ostankov zelenjave skuhaš zelenjavno juho, iz starega kruha narediš kruhove cmoke, narastek ali drobtine.
Kam pa gre odpadna hrana?
Če pa ti je vseeno ostalo nekaj živil, ki jih je potrebno zavreči ali so se pokvarila, jih odvrzi na domači kompostnik oz. v zabojnik za biološke odpadke – pazi, da jih shranjuješ v biološko razgradljivih vrečkah.
V kolikor v šoli ne poješ obroka v celoti, se ostanki odlagajo v za to namenjeno posodo za biološke odpadke. Za te poskrbi pooblaščeno podjetje, ki zbrano odpadno hrano iz šol odvaža in predela. Ta odvoz za šolo predstavlja dodaten strošek, kar pomeni, da tako odvržena hrana dvakrat bremeni šolski proračun. Prvič, ko šola živila nakupi in iz njih pripravi obrok, in drugič, ko ta živila kot odpadek odpeljejo in predelajo. Zagotovo bi bilo bolje, da bi šola ta denar porabila za kaj drugega, npr. nagradni izlet za razred, ki na leto pridela najmanj odpadne hrane ali za nakup bolj kakovostnih živil.
Šola bi lahko nerazdeljene obroke hrane ali še uporabne ostanke hrane uporabila tudi na druge načine. Razmisli kako!
Viri:
https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/13128
https://www.samo1planet.si/odpadna-hrana/
https://ebm.si/m/RHRP_zlozenka_splet_pages.pdf
https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2004-01-1608/pravilnik-o-ravnanju-z-organskimi-kuhinjskimi-odpadki
https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/11/rok_uporabnosti_zivil.pdf
https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/10183/27-178-MP.pdf
https://nijz.si/publikacije/prehranski-nasveti-namenjeni-posameznikom-in-druzinam-v-casu-nove-virusne-bchrome-extension://efaidnbmnnnibpcajpcglclefindmkaj/https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/delovni_zvezek_12.1.2018_za_splet.pdfolezni-covid-19/
https://www.samo1planet.si/2023/04/19/med-zavrzeno-hrano-slovencev-kar-tretjina-se-uzitne/
Vprašanja vrstnikov
-
Kreatin in proteini v prahu
14. jan. 2026
Avtor: Kr en
Odgovori: 3
Zadnji odgovor: 16. jan. 2026
-
Problem z zvezo
12. jan. 2026
Avtor: Biologija hater
Odgovori: 3
Zadnji odgovor: 14. jan. 2026
-
občutljivost na gluten?
2. jan. 2026
Avtor: punca3
Odgovori: 1
Zadnji odgovor: 5. jan. 2026
-
Sladkor
30. dec. 2025
Avtor: Enapac
Odgovori: 1
Zadnji odgovor: 2. jan. 2026
-
Hujsanje
23. dec. 2025
Avtor: Negdo
Odgovori: 1
Zadnji odgovor: 26. dec. 2025
-
hujsanje..?
17. dec. 2025
Avtor: Ninan
Odgovori: 3
Zadnji odgovor: 24. dec. 2025
-
Anoreksija
16. dec. 2025
Avtor: Bajsi
Odgovori: 1
Zadnji odgovor: 21. dec. 2025
-
Prehrana
12. dec. 2025
Avtor: Anja
Odgovori: 1
Zadnji odgovor: 15. dec. 2025
-
Keratin
5. dec. 2025
Avtor: zan
Odgovori: 2
Zadnji odgovor: 7. dec. 2025
-
vprašanje
3. nov. 2025
Avtor: Blaž
Odgovori: 2
Zadnji odgovor: 11. nov. 2025