Nezdrav odnos s hrano

Že dalj časa imam težave s samopodobo, ki so se začele že v osnovni šoli. Takrat sem oboževala ples, a sem prenehala, ko sem začela pridobivati kilograme. Zaradi tega sem se vedno bolj zapirala vase, čeprav sem bila včasih zelo odprta in glasna.

Zadnjih nekaj let imam nezdrav odnos do hrane. Pogosto se prenajem, potem pa se počutim slabo in bruham ali jemljem odvajala. Hrano dojemam kot nekaj slabega. Na primer, ko grem z bratom v restavracijo s hitro hrano – skoraj vedno, ko pridem domov, začutim potrebo, da moram na stranišče in jo izbruham . Podobno je tudi, ko grem jest ven, npr. na pico ali kaj drugega, sem ves čas nemirna in razmišljam o tem, da moram dati to cim prej iz sebe.

Ob tem se počutim zelo slabo, tudi zaradi občutka krivde – kot da gre hrana “v nič”, medtem ko drugi zanjo delajo. Vedno si rečem, da bom nehala. Včasih mi uspe zdržati kak teden, a potem pridejo dnevi, ko se to dogaja skoraj vsak dan. Rada bi imela bolj zdrav odnos do hrane, da ne bi ves čas razmišljala o njej. Rada bi izboljšala svojo samopodobo in se lažje družila z drugimi, saj imam tudi težave pri sklepanju prijateljstev.

Začela sem se ukvarjati tudi s športom – hodim v fitnes, na pilates, tečem in skušam narediti 10.000 korakov na dan. A tudi tukaj se potem počutim slabo, ker imam občutek, da ves trud uničim s prenajedanjem.

O tem sem že povedala eni osebi, ki je reagirala zelo negativno, kar me je prizadelo. Rekla je, da se moram s tem sprijazniti, kot da ni rešitve. Po drugi strani pa sem se zaupala svojemu fantu, ki me je sprejel drugače – želi mi pomagati in me podpira. Nazaj sem dobila upanje da bom nekoč to premagala in bila spet stara jaz.

Prebrala sem en članek na tej strani, kjer ima punca podoben problem kot jaz. Piše, da lahko na CDZOM dobiš strokovno pomoč tudi brez napotnice. Malo me skrbi glede zasebnosti, ker ne bi rada, da kdo izve. Zanima, me še ali je moj "problem" sploh primeren za to, da bi se obrnila na njih.

Hvala