#to sem jaz

TikTok možgani

Avtor: Lara Jereb, dipl. psih., projekt Teden možganov, SiNAPSA

63415165 l normal none

»Samo na hitro pogledam ta kratek video in grem na sprehod… No, ja, 5 minut, potem pa zares.«

… Pol ure kasneje …

»O, ne, kam je šel čas?! Ah no, kaj me zdaj stane, če pogledam samo še naslednjega? In še enega, saj traja samo nekaj sekund …«

… In preden se zaveš, si v virtualni zajčji luknji brez dna. Če se ti to sliši znano – beri naprej; nisi edini, nisi edina.

Morda si v zgornjem zapisu prepoznal_a vzorec vedenja, ki se pojavlja pri uporabnikih aplikacije TikTok (in tej podobnih, kot je Instagram Reels). Morda si med njimi tudi ti, ali pa kdo, ki ga poznaš.

TikTok, katerega glavni element so kratki videi, ki običajno trajajo od 15 do 60 sekund, je trenutno ena izmed bolj priljubljenih mobilnih aplikacij. V ozadju aplikacije delujejo algoritmi, ki prepoznavajo, kakšne videe smo v preteklosti všečkali, komentirali in celo kolikokrat smo si posamezen video ogledali. Na podlagi tega nam aplikacija za nadaljnji ogled predlaga več vsebin, ki so podobne predhodnim.

Kako je TikTok logika povezana z našimi možgani?

V naših možganih obstajajo med seboj povezana področja, ki tvorijo tako imenovani nagrajevalni sistem. Ta se aktivira, kadar počnemo nekaj, kar v nas sproža ugodje. Za to je med drugim zaslužen živčni prenašalec (nevrotransmiter) dopamin. Ta se prične sproščati ob prijetnih aktivnostih, zato občutimo zadovoljstvo ter želimo te aktivnosti ponavljati.

Slika: https://pixabay.com/illustrations/nerve-cells-neurons-nervous-system-2213009/

Raziskovalci so ugotovili, da TikTok videi, ki so prilagojeni našim interesom, aktivirajo naš nagrajevalni sistem. Nasprotno pa se ti predeli v možganih ne aktivirajo, kadar gledamo vsebine, ki niso povezane z našimi zanimanji.

TikTok algoritmi nam prikazujejo vsebine, ki so nam všeč. Ob tem se aktivira naš nagrajevalni sistem in poveča našo željo po tem, da pred zasloni preživimo še več časa.

Z vsakim videom so možgani potencialno deležni sproščanja dopamina, zato s svojim vedenjem nadaljujemo. Težava nastopi, ko se naš sistem navadi na povišane vrednosti dopamina in za isto stopnjo zadovoljstva zahteva vedno več in več. Slednje lahko vodi v problematično rabo interneta ali celo zasvojenost z njim. Podobni mehanizmi delujejo tudi v ozadju drugih odvisnosti (več si lahko prebereš tukaj).

Ali je gledanje kratkih videov lahko povezano tudi s težavami s pozornostjo?

Področje je trenutno še precej neraziskano, vendar se med raziskovalci pojavljajo predvidevanja, da je večja količina časa, ki ga mladostniki preživijo pred ekrani, povezana s krajšim obsegom pozornosti, pa tudi z močnejšo težnjo po takojšnji zadovoljitvi.

Kratki videi so nam na dosegu roke in z njimi lahko hitro dosežemo občutek ugodja. Ker se lahko hitro navadimo, da je takojšnja zadovoljitev mogoča z določenimi aktivnostmi (v tem primeru z gledanjem kratkih videov), nam v življenju postane težje posvečati pozornost in čas aktivnostim, ki nam takojšnje zadovoljitve ne prinesejo oz. so zahtevnejše ali manj zaželene (npr. učenje snovi, ki nam ni zanimiva; sledenje razlagi učitelja; vadba glasbenega instrumenta; urjenje določenih spretnosti, kjer napredek ni takoj viden …).

Poleg tega se na spletu stvari zelo hitro spreminjajo in vsebine menjavajo, zaradi česar se navadimo neprestanih sprememb in vznemirljivosti, ki jih prinašajo. Nasprotno pa se v resničnem življenju stvari običajno ne odvijajo tako hitro. To lahko vodi v nestrpnost, aktivnosti izven spleta pa pričnemo zaznavati kot nezanimive in dolgočasne. Tako smo nanje lahko osredotočeni manj časa.

Nekateri raziskovalci so mnenja, da je lahko s težavami s pozornostjo pri uporabnikih spleta povezano tudi zavedanje, koliko potencialno zanimivih vsebin je še »tam zunaj« (na spletu). Teh seveda ne želimo zamuditi. Želimo videti in izvedeti čim več v čim krajšem možnem času, da se bomo lahko premaknili na novo vsebino. Zaradi tega postanemo neučakani in ne moremo slediti daljšim vsebinam, to pa se lahko prenese s spleta v vsakdanje življenje.

Zakaj so možgani mladostnikov za takšne vplive še bolj dovzetni?

V obdobju mladostništva možgani še vedno zorijo, še posebno del možganov, ki ga imenujemo čelni reženj (na spodnji sliki označen z rdečo barvo). Natančneje se del, ki ga imenujemo tudi prefrontalni korteks, dokončno razvije šele okoli 25. leta starosti. Odgovoren pa je ravno za izvršilne funkcije, med katere spadajo usmerjanje pozornosti, reševanje problemov, sprejemanje odločitev, uravnavanje čustev, vedenja in nadzorovanja impulzov. Zaradi tega se še posebej mlajši posamezniki težje uprejo težnjam po takojšnji zadovoljitvi.

Kako je (prekomerna) uporaba spleta še povezana s pozornostjo?

Raziskovalci predpostavljajo, da imajo morda mladostniki, ki (prekomerno) uporabljajo socialne medije, težave s pozornostjo, ker so pretirano miselno zaposleni s temi mediji. To pomeni, da o njih preveč razmišljajo med drugimi aktivnostmi, zaradi česar so na trenutne aktivnosti manj pozorni.

Se je tudi tebi že kdaj zgodilo, da si med poukom prenehal_a slediti razlagi učitelja, ker si bil_a preveč nemiren_a, ko nisi mogel_a takoj odgovoriti na novo sporočilo ali pa pogledati, kdo je objavil kaj novega in bil_a v skrbeh, da zagotovo nekaj zamujaš? Če ti gledanje na telefon predstavlja distrakcijo, ti v branje priporočamo ta prispevek.

Veliko raziskav kaže tudi na povezavo med intenzivno uporabo socialnih medijev in spanjem. Predvsem večerna izpostavljenost modri svetlobi slabša kakovost spanca, preživljanje časa na spletu pozno v noč pa spanec krajša (več o tem tukaj). Premalo kvalitetnega spanca lahko vodi v težave s pozornostjo in tudi v oslabljeno sposobnost odrekanja takojšnji zadovoljitvi, o kateri smo že govorili v prispevku.

Poleg tega lahko preživljanje časa na spletu zmanjša količino časa, ki ga posvečamo drugim aktivnostim, ki so ključne za naše telesno in duševno zdravje oz. normalno delovanje možganov. To so na primer telesna aktivnost, preživljanje časa z nam ljubimi osebami, prakticiranje čuječnosti. 

Več o skrbi za možgane si lahko prebereš tukaj.

Kaj opažaš pri sebi?

Spodaj so nanizana vprašanja, ki ti lahko pomagajo pri refleksiji o lastni uporabi spleta in ohranjanju pozornosti. Razmisli, kaj opažaš pri sebi, kako doživljaš posamezne situacije in kako vplivajo nate.

  • Ali se kdaj zalotiš, da o uporabi socialnih medijev razmišljaš tudi, ko počneš nekaj drugega?
  • Ali se ti zdi, da kdaj težko spremljaš pouk, ker se stvari ne odvijajo dovolj hitro?
  • Ali si kdaj opazil_a, da ob gledanju daljših vsebin postaneš nestrpen_a ali pa jih zato celo ne uspeš pogledati do konca?
  • Ali si izgubil_a zanimanje za katere druge aktivnosti, ki niso povezane z uporabo zaslonov?
  • Ali s težavo prekineš brskanje po telefonu, čeprav veš, da bi moral_a početi kaj drugega (npr. se učiti ali se odpraviti spat)?
  • Ali se pri učenju težko zbereš in ohranjaš pozornost na učno snov ter med tem pogosto pogleduješ na telefon?


In tedaj, ko so na delu TikTok možgani in pride tista znana misel: »Samo na hitro pogledam še ta video, potem pa …«, se ozri v svoje ugotovitve in opažanja. Je kaj takega, kar želiš spremeniti?

Viri in literatura:

Casey B. J., Getz S. in Galvan A. (2008). The adolescent brain. Developmental Review, 28(1), 62–77. https://doi.org/10.1016/j.dr.2007.08.003

Czeisler, C. A. in Shanahan, T. L. (2016). Problems associated with use of mobile devices in the sleep environment: Streaming instead of dreaming. JAMA Pediatrics, 170(12), 1146–1147. https://doi.org/10.1001/jamapediatrics.2016.2986.

Diamond, A. (2013). Executive functions. Annual Review of Psychology, 64(1), 135–168. https://doi.org/10.1146/annurev -psych-113011-143750

Fallone, G., Acebo, C., Arnedt, J. T., Seiger, R. in Carskadon, M. A. (2001). Effects of acute sleep restriction on behavior, sustained attentoin, and response inhibition in children. Perceptual and Motor Skills, 93, 213– 229. https://doi.org/10.2466/pms.2001.93.1.213

Goodpaster, C. (20. 6. 2023). How Tik Tok hijacks your brain. Knowing Neurons [Blog]. https://knowingneurons.com/blog/2023/06/20/how-tiktok-hijacks-your-brain/

Koetsier, J. (18. 1. 2020). Dgital crack cocaine: The science behind TikTok’s success. Forbes. https://www.forbes.com/sites/johnkoetsier/2020/01/18/digital-crack-cocaine-the-science-behind-tiktoks-success/?sh=6a009ac378be

Luan, X., Liu, J. in Luo, X. (2022) Examining the Link between physical activity and cognitive function: a parallel mediation model of health and wellbeing among adolescents. Frontiers in Psychology, 13, 764842–2. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2022.764842.

Mills, K.I. (8. 2. 2023). Why our attention spans are shrinking, with Gloria Mark, PhD [Podcast]. Podcast Speaking of Psychology (APA). https://www.apa.org/news/podcasts/speaking-of-psychology/attention-spans

Nikkelen, S., Valkenburg, P., Huizinga, M. in Bushman, B. (2014). Media use and ADHD-related behaviors in children and adolescents: A meta-analysis. Developmental Psychology, 50, 2228– 2241. https://doi.org/10.1037/a0037318

Reynolds, L. M. in Flores, C. (2021). Mesocorticolimbic dopamine pathways across adolescence: Diversity in development. Frontiers in Neural Circuits, 15. https://doi.org/10.3389/fncir.2021.735625

Selemon, L. D. (2013). A role for synaptic plasticity in the adolescent development of executive function. Translational Psychiatry, 3(3), e238. https://doi.org/10.1038/tp.2013.7

Su, C., Zhou, H., Gong, L., Teng, B., Geng, F. in Hu, Y. (2021). Viewing personalized video clips recommended by TikTok activates default mode network and ventral tegmental area. NeuroImage 237, 118136. https://doi.org/10.1016/j.neuroimage.2021.118136.

Van der Schuur, W. A., Baumgartner, S. E. in Sumter, S. R. (2018). Social media use, social media stress, and sleep: Examining cross-sectional and longitudinal relationships in adolescents. Health Communication, 1–8, https://doi.org/10.1080/10410236.2017.1422101

Yang, C., Hu, Y., Talishinsky, A.D., idr. (2022) Medial prefrontal cortex and anteromedial thalamus interaction regulates goal-directed behavior and dopaminergic neuron activity. Nature Communications, 13, 1386. https://doi.org/10.1038/s41467-022-28892-7

Vprašanja vrstnikov

Vsa vprašanja