#to sem jaz

Tradicionalna slovenska hrana – naše bogastvo na krožniku

Avtor: Tjaša Eberhart, dipl. dietetik, Tea Kordiš, dipl. sanit. inž., Patricia Lapajne, mag. san. inž., Gordana Toth, uni.dipl.inž. živilske tehonologije in Janja Robida, mag. zdrav.-soc. manag., Nacionalni inštitut za javno zdravje

Slovenija res ni velika država, a ko govorimo o hrani, skriva pravo zakladnico okusov. Si vedel, da ima vsaka slovenska pokrajina svoje edinstvene jedi in pijače, ki jih pogosto ne najdemo nikjer drugje? Pravzaprav jih je okoli 365 – za vsak dan v letu po ena!

Tradicionalna slovenska hrana ni le del preteklosti, temveč pomemben del kulturne dediščine. Povezana je z načinom življenja, pridelavo in pripravo hrane, ki se je razvijala skozi generacije. Ključna značilnost slovenske kulinarike je uporaba sestavin iz neposredne okolice: z vrtov, travnikov, gozdov, kmetij in celo iz morja (npr. lokalna zelenjava in žitarice s polj in vrtov, lokalno pridelano mleko, sol iz Piranskih solin, med pridnih slovenskih čebel).

Hrana, ki raste na naših tleh, je pogosto bolj sveža, polnejšega okusa, vsebuje več hranil in ima krajšo pot od njive do krožnika. Z uživanjem takšne hrane lahko pomembno podpiraš tudi slovenske kmete in ohranjaš način priprave hrane, ki se je razvijala skozi generacije.

Kaj najpogosteje sestavlja slovensko tradicionalno hrano?

Slovenska kulinarika je pestra in se razlikuje po regijah – od Primorske do Prekmurja, od Gorenjske do Bele krajine. Vendar v osnovi tradicionalna hrana pogosto vključuje preprosta lokalno, sezonsko in ekološko pridelana, a kakovostna živila, kot so:

  • Ajdova kaša ima v slovenski prehrani večstoletno tradicijo in je pomemben del kulturne kulinarične dediščine. Nekoč je bila znana kot »hrana revnih«, danes pa je zaradi svoje sestave, hranilne vrednosti in dejstva, da ne vsebuje glutena, visoko cenjena. Vključujemo jo tudi v šolsko prehrano (npr. ajdova kaša, ajdovi žganci in ajdov kruh z orehi).
  • Fermentirana živila: kislo zelje in repa. So naravni probiotiki in obenem bogat vir vitamina C. S postopkom fermentacije se zelenjavi podaljša obstojnost, kar je bilo v preteklosti ključno za preživetje zimskih mesecev. Danes pa jih uživamo predvsem zaradi prijetnega okusa in pozitivnega vpliva na zdravje, saj ugodno vplivajo na naš imunski sistem in črevesno mikrobioto.
  • Mlečni izdelki: jogurt, kislo mleko, kefir, sir in skuta so pomemben del vsakodnevne prehrane in dober vir kalcija v prehrani mladostnika.
  • Sezonsko sadje in zelenjava, kot so jabolka, hruške, češnje, slive, jagodičevje, zelje, korenje, repa, krompir, čebula in koleraba, predstavljajo pomemben del tradicionalnih slovenskih jedi.

V slovenski kulinariki imamo kar nekaj jedi z:

  • zaščiteno označbo porekla (npr. Nanoški sir, sir Tolminc),
  • zaščiteno geografsko označbo (npr. Kraški pršut),
  • oznako zajamčena tradicionalna posebnost (npr. potica, prekmurska gibanica, idrijski žlikrofi, belokranjska pogača).

Tradicionalna hrana vsebuje lokalno, sezonsko in ekološko hrano

  • Lokalno pridelana hrana je blizu tebe – ni prepotovala pol sveta, je bolj sveža, ima višjo vsebnost hranil, z izbiro pa podpiraš tudi slovenske kmete.
  • Sezonska hrana je na voljo takrat, ko naravno zraste in dozori – npr. spomladi jagode, poleti paradižnik, jeseni pa jabolka in zelje.
  • Ekološko pridelana hrana je pod večjim nadzorom, kar se tiče vsebnosti pesticidov, antibiotikov in drugih spodbujevalcev rasti – to je bolj zdravo zate in za okolje.

Dodano vrednost šolskih obrokov predstavljajo tudi ta živila.

A pozor – ekološko ni nujno vedno najboljša izbira, saj lahko tak izdelek vsebuje večjo količino sladkorja, soli ali maščob, zato bodi pozoren na sestavo izdelka. Na primer, ekološki sadni jogurt lahko vsebuje 10 g sladkorja, medtem ko neekološki navadni jogurt vsebuje le naravno prisoten sladkor (približno 5 g) in je zato bolj zdrava izbira.

Ali veš?

Tradicionalne slovenske jedi so pogosto zelo nasitne, vsebujejo nasičene maščobe in so energijsko bogate. To izhaja iz energijskih potreb naših prednikov, ki so bili praviloma fizično bolj aktivni, saj so veliko delali na poljih in v gozdu. Danes – predvsem zaradi drugačnega načina življenja, ki vključuje več sedečega dela, v povprečju nimamo tako velikih energijskih potreb. Zato sicer podpiramo ohranjanje tradicionalnih slovenskih jedi, ki jih lahko energijsko ali hranilno preoblikujemo z izbiro zdravju bolj prijaznih sestavin (npr. polnovredne vrste mok, kvalitetna rastlinska olja, manj sladkorja) in pripravimo na zdravju bolj prijazen način (npr. dušenje namesto cvrenja) ali pa pojemo manjše porcije oz. dodamo več zelenjave.

Teden slovenske hrane in Tradicionalni slovenski zajtrk

Vsako leto tretji teden v novembru obeležujemo Teden slovenske hrane, preko katerega želimo poudariti pomen tradicije in prehranjevanja, povezanega z njo. To je čas, ko razmišljamo o tem, kaj jemo, od kod prihaja naša hrana in zakaj je pomembno izbirati lokalno in sezonsko.

Najbolj znan dogodek v tem tednu je Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga v šolah, vrtcih in drugih ustanovah pripravljajo že od leta 2011. Na ta dan se otrokom in morebitnim obiskovalcem postreže zajtrk izključno iz slovenskih sestavin (kruh, maslo in med, jabolko ali drugo sezonsko sadje in mleko).

Ali veš?

  • Otroci so v 19. in v prvi polovici 20. stoletja v Sloveniji šolsko malico prinašali od doma. Takrat je bila malica sestavljena iz kosa kruha, pri premožnejših iz belega, pri revnejših iz črnega, koruznega ali mešanega kruha. Poleg kruha pa so včasih imeli še kakšno sveže ali suho sadje (najpogosteje jabolko) ter oreščke (najpogosteje orehe in lešnike). V številnih državah tudi danes otroci malico prinašajo od doma.
  • V 18. stoletju so takratne oblasti močno podpirale sajenje orehov v strjenih naseljih, saj so orehi, poleg prehranske koristnosti plodov, s svojimi krošnjami delovali kot protipožarna drevesa. Krošnje orehov so namreč zadrževale razširitev požarov po vaseh. Še danes lahko v kakšni vasi na dvoriščih kmetij med hišo in gospodarskimi poslopji najdeš drevesa orehov.
  • Jabolka so v prehrani naši prednikov bila prisotna tako v sladkih kot tudi v slanih jedeh. Ena izmed slanih jedi se je v okolici Domžal in Kamnika imenovala prekmaš – mešanica jabolk in fižola, občasno tudi zabeljena z ocvirki.

Literatura:

https://www.nasasuperhrana.si/clanek/zakaj-izbrati-lokalno-hrano-4/
https://www.prehrana.si/zivila/zita-in-zitni-izdelki
https://www.kmetijskizavod-celje.si/uploads/kgzs_-_zavod_ce/zelenjadarstvo/891_avtohtono_vrste_zelenjadnic.pdf
https://www.prehrana.si/clanek/164-zelje
https://nijz.si/zivljenjski-slog/prehrana/tradicionalni-slovenski-zajtrk-2022-letos-v-ospredju-mleko-in-mlecni-izdelki/
https://www.nasasuperhrana.si/clanek/uzivajmo-sezonsko-slovensko-sadje-skozi-celo-leto/
https://solskilonec.si/dobro-je-vedeti/prehrana-otroka-in-mladostnika/shema-solskega-sadja-in-zelenjave/
https://skp.si/portal-znanja/gradiva/slovenski-zasciteni-kmetijski-pridelki-in-zivila/
https://www.prehrana.si/clanek/259-jabolka
https://www.nasasuperhrana.si/clanek/sorte-slovenskih-jabolk/
https://www.prehrana.si/zivila/druga-zivila/med?highlight=WyJtZWQiXQ
https://www.prehrana.si/clanek/790-svetovni-dan-ajde-2024
Priročnik BELO, OKUSNO, HRANLJIVO
Priročnik SLASTNO, HRUSTLJAVO, ZDRAVO
Priročnik Okusiti Slovenijo

Vprašanja vrstnikov

Vsa vprašanja