#to sem jaz

Potovanje čez ocean ali nulta ura … jet-lag in tvoj občutek za čas

Avtor: doc. dr. Vita Štukovnik, univ. dipl. psih, specialistka klinične psihologije, v sodelovanju z uredništvom To sem jaz

Ti je znano, kdaj se nam zgodi tako imenovani jet-lag? In kdaj govorimo o socialnem jet-lagu? Oba pojma sta povezana s tvojo notranjo uro in spanjem.

Jet-lag povezujemo z nastankom težav, ki nas lahko doletijo med daljšimi potovanji z letalom, kadar letimo čez več časovnih pasov. Biološka oziroma notranja ura v naših možganih, ki uravnava naše ritme, se ne more tako hitro prilagoditi spremembi časa oziroma svetlobnim pogojem dneva in noči. Ker so naši možgani še nastavljeni na čas doma, bomo v novem kraju sprva težko zaspali ali pa se zjutraj težje prebudili ob želenem času, spanje bo prekinjeno, čez dan pa bomo lahko dremavi in utrujeni. Včasih se pojavijo tudi težave s pozornostjo in spominom ali pa kar splošen občutek težke glave in počasnih misli. Počutimo se lahko tudi bolj razdražljive in nerazpoložene. Tudi telesna učinkovitost (npr. zmožnost za šport) bo preko dneva manjša kot doma. Za večino ljudi je napornejše potovanje proti vzhodu kot proti zahodu, težave pa se povečujejo s številom časovnih pasov, ki jih prečkamo. Simptomi jet-laga lahko trajajo od nekaj dni do nekaj tednov, običajno pa za prilagoditev na nove okoliščine in zunanjo uro potrebujemo približno en dan (1-1,5 dan) za vsak prepotovan časovni pas.

Socialni jet-lag pa se nam pripeti zaradi neusklajenosti med biološkimi ritmi in zahtevami socialnega okolja. Če bi mladostniki pri spanju lahko sledili svoji svojim biološkim oziroma notranjim urnikom, bi spali vsaj 9 ali več ur vsako noč, nekje od 23. ure ali polnoči do osmih, devetih zjutraj. Kot veš, šolski urniki temu niso prilagojeni … Mladostniki se morate večinoma prebujati precej bolj zgodaj, kot vam ustreza, zvečer pa pogosto ne morete zaspati dovolj kmalu, da bi se lahko naspali. Zaradi poznega odhoda v posteljo in prezgodnjega jutranjega vstajanja med tednom spite bistveno premalo. Spalni primanjkljaj v številnih primerih skušate nadoknaditi z daljšim spanjem in kasnejšim vstajanjem med vikendom, kar pa še dodatno zmede vašo notranjo (cirkadiano) uro in oteži večerno uspavanje v nedeljo oziroma ob pričetku novega šolskega tedna. Če med vikendom vstajate tri ure kasneje kot med tednom, je to podobno, kot bi vsak konec tedna prepotovali pol poti do New Yorka in nazaj. Si lahko predstavljaš?

Kateri znaki ti nakažejo, da imaš morda socialni jet-lag? 
 

  • utrujenost preko dneva;
  • težave s koncentracijo in funkcioniranjem čez dan;
  • prebavne težave (zmanjšan apetit, slabost, driska ali zaprtje ...);
  • nihanje razpoloženja;
  • splošen občutek slabega počutja;
  • pridobivanje telesne teže (preko daljšega časovnega obdobja);
  • kronične zdravstvene težave, ki so povezane z motnjami cirkadianega ritma (npr. diabetes, depresija ...);
  • težave z uspavanjem, še posebej v nedeljo zvečer;
  • težave z vstajanjem v začetku šolskega tedna. 

Zdaj tudi veš, da jet-laga ne povzroči le potovanje z letalom. Če imaš pri tem, kdaj odhajaš spat in kdaj se zbujaš, velike zamike, lahko doživiš jet-lag tudi brez letenja čez več časovnih pasov. Gotovo je zate boljše, da vsak dan hodiš spat ob približno isti uri in se ob približno isti uri zbujaš. Že dva dneva (na primer drugačen ritem konec tedna) lahko zmedeta tvojo notranjo uro.

Če opažaš pri sebi katerega od zgoraj navedenih znakov, seveda še ne pomeni, da imaš socialni jet-lag. Vsekakor pa je smiselno, da razmisliš o urejenosti tvojega spanja.

* Avtorica besedila doc. dr. Vita Štukovnik je strokovnjakinja za nefarmakološko zdravljenje motenj spanja.

Vprašanja vrstnikov

Vsa vprašanja