žalostno.

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

vesela sem, da si v stiski poiskala pomoč pri nas. Iz tvojega sporočila sem razbrala, da si obremenjena in zaskrbljena in veseli me, da si želiš sprememb. Pri tem ti bom poskušala ponuditi čim več opore. Če najprej malce povzamem - praviš da si neprestano izčrpana, imaš veliko obveznosti in se trudiš biti uspešna v šoli. Veliko se učiš in ne ostane ti veliko časa za počitek. Prav tako ob večerih potrebuješ več časa, da sploh zaspiš in tudi če spiš več ur ali poskušaš počivati čez dan, si utrujena.

Ko ljudje nosimo veliko breme in tekom dneva usklajujemo veliko obveznosti, imamo navadno tudi veliko misli, ki nas neprestano obremenjujejo. Te misli pa postanejo še glasnejše, ko se ustavimo – na primer zvečer, ko ležemo v posteljo. Takrat je naše misli navadno najtežje umiriti. To se lahko kaže tudi v tem, da potrebujemo več časa, da zaspimo ali pa naš spanec ni zelo kvaliteten. Bi mi lahko zaupala kako se počutiš ti, ko poskušaš zaspati?

Pišeš tudi, da te skrbi za tvoja starša in njuno obremenjenost zaradi službe. Omenjaš veliko skrb za očeta in njegovo zdravje. Verjamem, da je to lahko zelo težko ter zate predstavlja neprestano veliko breme. Bi mi lahko zaupala ali si to skrb staršema že kdaj izrazila?

Zapisala si tudi, da si že obiskovala psihologinjo zaradi občutkov anksioznosti. Praviš, da te je  sedaj strah iti nazaj, ker si šla preko meja svojih moči, na kar te je ona opozorila. Sem te prav razumela? Pomembno je vedeti, da je psihologinja tukaj, da ti pomaga, ko se znajdeš v stiski. Prepričana sem, da te ne bi obsojala, ampak se bi po najboljših močeh potrudila, da ti pomaga pri obvladovanju tvojega počutja. Spodbujam te torej da, v kolikor si to želiš, ponovno stopiš v stik z njo, saj je kot psihologinja opremljena z znanjem, s pomočjo katerega ti lahko pomaga. V kolikor razlogov za tvoj strah nisem pravilno razumela te prosim, da mi jih zaupaš v odgovoru na tole sporočilo.  

Zavedam se, da sem morda izpustila kaj pomembnega. Vabim te torej, da mi na to sporočilo odgovoriš in mi morda poveš o čem v svojem sporočilu se bi želela podrobneje pogovoriti. Lahko mi tudi odgovoriš na vprašanja, ki sem ti jih zastavila, da bom bolje razumela tvojo počutje ali pa mi postaviš kakšno dodatno vprašanje. Z veseljem ti nudim več opore in pomoči.

Lepo te pozdravljam,

Nina Šajt Duh, dipl. psihologinja (UN)

Odgovor svetovalke:

Ponovno pozdravljena,

hvala, ker si odgovorila na moja vprašanja in mi pomagaš bolje razumeti tvojo situacijo. Praviš torej, da pred spanjem težko odmisliš vse svoj obveznosti in skrbi. Kot sem že zapisala je to povsem normalno, kot tudi to, da je te skrbi težko “preprosto odmisliti”. Morda bi ti lahko pri umirjanju pred spanjem pomagalo nekaj tehnik. Vabim te, da prelistaš naš priročnik, ki vsebuje veliko koristnih informacij in nasvetov v stiski. Usmeriti bi te želela predvsem na stran 41, kjer lahko najdeš brošuro, ki navaja nekaj navad, ki ti lahko pomagajo pri boljšem spanju – na primer nekaj športne aktivnosti čež dan in omejena uporaba zaslonov vsaj 30 minut pred spanjem. Prav tako predlagam, da poskusiš izvesti eno izmed tehnik sproščanja, na primer vodeno vajo trebušnega dihanja, ki jo najdeš na strani 36.

Vabim te torej, da se pred spanjem poskušaš umiriti in pripraviti na spanec z zgoraj omenjenimi tehnikami. Kljub temu pa verjamem, da so lahko bolečine v nogah zelo hude in moteče, ko poskušaš zaspati. A takšnih bolečin ti ni potrebno mirno prenašati. Ker ti tukaj, zaradi pomanjkanja znanj s področja telesnega zdravja, ne zmorem kvalitetno svetovati, ti predlagam, da zaradi omenjenih bolečin kontaktiraš svojega osebnega zdravnika ali zdravnico. Moje priporočilo še posebej velja, če bolečine vztrajajo že dlje časa. Zdravnik ti bo najlažje pomagal, tudi v primeru, da gre za izvor v »psihi« oziroma obremenitvah, s katerimi se soočaš. Na obisk pri zdravniku te lahko naročita starša ali pa ga kontaktiraš sama. Se ti zdi to smiselno in izvedljivo?

Napisala si tudi, da si staršem zaupala, da te skrbi za njiju. Vabim te, da premisliš ali je lahko naslednji korak to, da jima poveš o svojih bolečinah v nogah in nespečnosti? Ali si se jima morda že? Lepo in normalno je, da te skrbi za starša in si ju opozorila na to, da se ti zdi da so njuna bremena prevelika. Njuna odgovornost, in ne tvoja, pa je, da poiščeta pomoč oziroma poskušati zmanjšati in obvladati svoje breme.

Spodbujam te tudi, da pomisliš ali se lahko, v kolikor se še nisi, zaupaš še komu. Morda kakšni prijateljici? Je morda na šoli kakšna oseba s katero se ti bi bilo prijetno pogovoriti o bremenih, ki jih prenašaš ali pa kak drug družinski član? Če se ljudem zaupamo in se z njimi pogovarjamo o svojih bremenih, lahko namreč ta postanejo vsaj malo lažja.

Verjamem, da ti moji napotki ne bodo pomagali čez noč je pa to, da si nam pisala in prosila za pomoč pomemben in pogumen korak in spodbujam te, da tako tudi nadaljuješ. Upam, da je moj odgovor smiseln in ti bo pomagal pri nadaljnih korakih. V kolikor imaš še kakšna vprašanja oziroma se bi želela še o čem pogovoriti, brez zadržkov odgovori na tole sporočilo.

 

Lepo te pozdravljam, 

 

Nina Šajt Duh, dipl. psihologinja (UN)