Skoči do osrednje vsebine

Božič na različnih koncih sveta in v različnih kulturah

Avtor: Nives Žunec, dipl. biopsih. (UN), projekt Kako si? 2023/24

Eden izmed praznikov, ki se v decembru praznuje pri nas, v Sloveniji, v večini družin, je božič. Ampak ali tudi drugje po svetu, v drugih kulturah praznujejo božič? In če ga, kako praznovanje božiča poteka pri njih? Ali praznovanje poteka podobno kot v našem okolju?

Potica in svinjina da, piščanec pa naj bi prinašal nesrečo

V Sloveniji se božični čas začne z adventom, za katerega je značilno, da se določeni ljudje odrečejo določeni hrani, kot je na primer mastna prehrana. Božič v Sloveniji praznujemo tako, da na božični večer (no, pri nekaterih že precej prej) okrasimo jelko, podnjo postavimo jaslice, skuhamo božično večerjo in  preživljamo čas z najbližjimi – običajno ožjimi družinskimi člani. Pogosta hrana, ki jo uživamo za božič, sta svinjina in polenovka, piščanec pa naj bi prinašal nesrečo. Pogosta je tudi potica, ki je ena izmed tradicionalnih slovenskih jedi. V tem času je  tudi zelo značilno obdarovanje, pravzaprav skozi cel mesec december. Ampak takšno praznovanje božiča je značilno za Slovenijo, v drugih državah pa so običaji nekoliko drugačni.

Ne kupiti, krapa je treba uloviti

Na primer na Slovaškem za božično večerjo jedo krapa, katerega po navadi ne kupijo na tržnici, ampak ga ulovijo sami in ga pustijo še nekaj časa živeti v vedru vode, preden ga na božični večer pripravijo in pojedo. Razlog za to je legenda, ki pravi, da naj bi ta običaj v prihodnjem letu prinesel srečo in bogastvo.

Na Švedskem, Finskem in Norveškem je pomemben del božičnega praznovanja tudi dan Sv. Lucije, ki je posvečen ženskam. Ženske naj bi namreč veljale za prve katoliške mučenice. V ta namen se najstarejša ženska v družini obleče kot Sv. Lucija, torej v belo obleko, v rokah pa med sprevodom nosi svečo. Te ženske potem tudi strežejo kruh v obliki Sv. Lucije in kavo ali kuhano vino.

V Grčiji poleg božičnih drevesc postavljajo tudi ladjice iz lučk, saj so včasih v tem času praznovali vrnitev moških s plovb.

Na Filipinih imajo na božični večer zabavo imenovano Nochebuena party, kjer se najprej udeležijo maše, ki jo imenujejo Misa de Riso, temu pa sledita pojedina in ples do jutranjih ur. Postavljenih imajo tudi veliko dekoracij in lantern.

V Švici so zelo popularni adventni koledarji.

Marsikje je v določenih verah in kulturah božič tudi za nekaj dni zamaknjen. Eden izmed takšnih primerov je Etiopija, kjer ga praznujejo 7. januarja. Njihov božič se imenuje Ganna ali Genna. Praznik se začne s posebnim sprevodom s svečami, kjer udeleženci nosijo posebno belo haljo, ki se imenuje Netela in pred samo mašo trikrat obhodijo cerkev. Med Ganno ne podarjajo daril, kot je običajno pri nas, ampak je to čas za cerkev, igre in hrano.

Ponekod je praznovanje božiča nevarno

Obstajajo pa tudi države, kjer praznovanje božiča ne poteka in je lahko celo nevarno za tiste, ki ga praznujejo. Božič je namreč prvenstveno povezan z rojstvom Jezusa in katoliško vero. To pomeni, da če v državi ne prevladuje katoliška veroizpoved, ampak so v ospredju druge religije, na primer v Afganistanu, Alžiriji, Izraelu …, potem božiča ne praznujejo in tega praznika niti ne poznajo. Na svetu obstajajo tudi države, ki so proti katerikoli religiji, države, kjer je uradna samo ena religija, ostale pa so prepovedane. V nekaterih državah pa lahko, v primeru, da si priseljenec, v zasebnosti svojega doma praznuješ in veruješ v svoji religiji. V primeru, da v teh državah veruješ v katerokoli religijo na sploh, ali religijo, ki v državi ni dovoljena, potem lahko dobiš denarno kazen, ali pa si lahko aretiran, vržen v zapor ali celo usmrčen.

Priložnost za dobrohotnost, prijaznost in povezanost

Vprašanje pa je, zakaj praznujemo božič skoraj vsi, tudi tisti, ki na primer niso pripadniki katoliške veroizpovedi? Božič ni samo pomemben katoliški praznik, ampak je tudi pomemben kulturni in socialni dogodek. To je čas, ko se družine in ljudje zberejo skupaj, kar nas med seboj bolj poveže in počutimo se srečnejše. Večja povezanost med ljudmi in dobro počutje pa se kažeta tudi v večjem altruizmu (dobrohotnosti oziroma naklonjenosti do drugih) in dobrodelnosti v mesecu decembru.

Pri tem ne smemo pozabiti na tiste, ki jim božični prazniki predstavljajo velik stres zaradi vsega dogajanja in družbenega pritiska, da je potrebno obdarovati druge in kakšen naj bi bil popoln božič. Prav tako je lahko za nekoga, ki ima težave s slabim počutjem, vsesplošno veselje precej obremenjujoče.

Več o tem, kako december in prazniki vplivajo na duševno zdravje, pa si lahko preberete tukaj.

Zaključujem z mislijo, da vsaka kultura, vsaka družina, ki praznuje božič, ga praznuje na svoj način. Tudi pri nas, kljub nekim podobnostim, kot so na primer preživljanje časa z najbližjimi, postavljanje in okraševanje smrekice, obisk polnočnic …, ima vsaka družina svoje običaje in navade, ki dajejo prazniku poseben čar in osebno noto ter se tako družinski člani uspejo še bolj povezati.

Viri:

https://bit.ly/3Grybex

https://bit.ly/3uFcCVk

https://bit.ly/47X3Zno

https://bit.ly/47Z9rpT