Skoči do osrednje vsebine

»Seen«, odgovora pa ni. Kaj zdaj?

Avtor: Hana Habinc, dipl. psihologinja (UN)

Pošlješ sporočilo osebi, ki ti je všeč. Pojavi se »seen«. Odgovora pa ni. Odložiš telefon, a ga čez nekaj minut spet vzameš v roke. Ti je znano?

»Seen« nam pokaže, da je sporočilo označeno kot prebrano. Ne pove pa, kaj druga oseba misli, čuti ali zakaj še ni odgovorila.

Ko vidiš »seen«, odgovora pa ni, lahko občutiš napetost, razočaranje ali negotovost. Morda začneš premlevati: »Zakaj ne odpiše? Sem napisal/a kaj narobe?« Ker razloga ne poznaš, si poskušaš tišino razložiti. Ena od misli je lahko: »Ne želi se več pogovarjati z mano.«

Takšna misel se lahko zdi zelo prepričljiva, še posebej, če ti je oseba pomembna. Vendar je še vedno razlaga, ne potrjeno dejstvo. Veš, da odgovora še ni, ne veš pa nujno, zakaj. Pomaga lahko vprašanje: »Ali to vem ali za zdaj samo sklepam?« Ni ti treba iskati izgovorov za drugo osebo, ampak le pustiti prostor za možnost, da tvoja prva razlaga ni edina.

Ali veš?

»Seen« ni isto kot ghostanje.

Če je sporočilo označeno kot prebrano, odgovora pa še ni, to samo po sebi še ni ghostanje. O ghostanju govorimo, ko oseba brez pojasnila prekine stik in preneha komunicirati.

»Seen« je lahko del ghostanja, vendar lahko nekdo prekine stik tudi brez odpiranja sporočil. Ključna razlika je med neodgovorjenim sporočilom in prekinitvijo stika.

Zakaj včasih ne odgovorimo?

Pomislimo tudi na trenutke, ko sami preberemo sporočilo in ne odgovorimo takoj. Morda smo sredi druge dejavnosti, potrebujemo čas za premislek ali se nam zdi, da je pogovor že zaključen. Na sporočilo »Se vidimo ob petih« nekdo odgovori z »ok«, drugi pa meni, da je dovolj, da ga je prebral.

Včasih je neodgovarjanje tudi namerno. Oseba lahko s tišino pokaže nezadovoljstvo, zavrne nadaljevanje pogovora ali želi pritegniti pozornost. Lahko pa se med prepirom umakne, ker se želi najprej umiriti. Navzven je vse to videti podobno – sporočilo je označeno kot prebrano, odgovora pa ni. Iz same oznake zato ne moreš zanesljivo vedeti, kaj se dogaja.

Poglej tudi širšo sliko

Enako tišino lahko doživljaš drugače glede na to, kdo ti ne odgovori in kaj si napisal/a. Je to prijatelj, ki ga dobro poznaš, ali simpatija, s katero se šele spoznavata? Oseba običajno odgovarja pozneje ali je to nenavadno zanjo? Si poslal/a smešen posnetek ali vprašanje, od katerega je odvisen današnji dogovor?

Vse to ti lahko pomaga bolje razumeti situacijo. Več kot posamezen »seen« ti o vajinem odnosu pove to, kako se sicer pogovarjata in vedeta drug do drugega.

Kako lahko ravnaš?

Če opažaš, da vedno znova odpiraš pogovor:

Poskusi za nekaj časa odložiti telefon ali utišati obvestila. Vrni se k dejavnosti, ki si jo prekinil/a, ali počni nekaj, kar te pritegne. Ni ti treba na silo nehati razmišljati o tej osebi. Lahko pa si daš malo oddiha od preverjanja, ki ti za zdaj ne prinese novih odgovorov.

 

Če potrebuješ odgovor zaradi dogovora, lahko to poveš jasno:

»Mi lahko prosim sporočiš do večera, da si lahko organiziram dan?« Če te ponavljajoče se neodgovarjanje zmede, lahko vprašaš: »Ko večkrat ne odgovoriš, ne vem, ali želiš nadaljevati pogovor. Mi lahko poveš?«

 

Tudi sam/a lahko pojasniš svoje navade:

»Včasih sporočilo preberem, pa ne morem takoj odpisati.« Če med prepirom potrebuješ premor, lahko napišeš: »Zdaj potrebujem malo časa, da se umirim. Pogovor lahko nadaljujeva zvečer.«

Jasno sporočilo lahko zmanjša ugibanje. Čeprav ne moreš določiti, kdaj bo druga oseba odgovorila, lahko poveš, kaj potrebuješ.

 

Razmisli o odnosu:

En neodgovor pove malo o vajinem odnosu. Če pa se pogosto znajdeš v čakanju, pogovor vedno začenjaš ti in druga oseba presliši tudi tvoje vprašanje o tem, lahko razmisliš, ali ti tak odnos ustreza. Ni treba, da poznaš vse njene razloge, da prepoznaš svoje potrebe. Lahko si želiš več jasnosti in vzajemnega zanimanja.

 

Kaj pa, ko se ti zdi, da moraš odgovoriti takoj?

»Če ne odgovorim takoj, bo mislil/a, da ga/jo ignoriram ali da mi ni mar.« Ti je ta misel znana?

Ko prejmeš sporočilo, lahko občutiš pritisk, da moraš odgovoriti takoj … tudi če se učiš, preživljaš čas s prijatelji ali potrebuješ nekaj časa za premislek. Skrbi te, da bi z odlašanjem izpadel/a nevljudno ali prizadel/a drugo osebo. Zato na hitro nekaj napišeš, čeprav bi si želel/a odgovor bolj premisliti.

Morda občutiš tudi krivdo, če odpreš drugo aplikacijo, na sporočilo pa še nisi odgovoril/a. »Kaj če vidi, da sem na spletu, in pomisli, da ga/jo namenoma ignoriram?« Morda zato sporočilo prebereš le v predogledu obvestila, da se ne bi prikazala oznaka »seen«. Nameravaš odgovoriti pozneje, potem pa lahko na sporočilo pozabiš.

Tudi če imaš telefon pri sebi ali si na spletu, ti ni treba biti ves čas na voljo za pogovor. Lahko dokončaš učenje, preživiš čas s prijatelji ali si vzameš čas za premislek. S tem, da odgovoriš pozneje, še ne pokažeš, da ti ni mar.

Če te skrbi, kako bo druga oseba razumela tvojo tišino, se lahko o tem pogovorita: »Med učenjem ne spremljam sporočil, zato včasih odgovorim pozneje.« Kadar želiš, lahko na kratko napišeš: »Prebral/a sem, odgovorim, ko bom imel/a več časa.« Ni pa ti treba pojasnjevati vsakega premora.

Če nameravaš odgovoriti pozneje in te skrbi, da boš pozabil/a, si lahko nastaviš opomnik. Enak prostor za odgovor poskusi dati tudi drugim. Pri nujnih dogovorih pa jasno povej, do kdaj potrebuješ odgovor, saj bo tako manj ugibanja na obeh straneh.

Lahko si želiš odgovora in hkrati drugi osebi pustiš čas. Tudi ti si lahko vzameš premor, ne da bi s tem pokazal/a nezanimanje. Hitrost odpisovanja ni edino merilo odnosa. Pomembno je tudi, ali se poslušata, pokažeta zanimanje in upoštevata potrebe drug drugega.

Viri:

Chou, Y. L., Lin, Y. H., Lin, T. Y., You, H. Y. in Chang, Y. J. (2022). Why did you/I read but not reply? IM users’ unresponded-to read-receipt practices and explanations of them. V Proceedings of the 2022 CHI Conference on Human Factors in Computing Systems (str. 1–15). https://doi.org/10.1145/3491102.3517496

Fox, K. A., Nick, E., Nesi, J., Telzer, E. H. in Prinstein, M. J. (2025). Why haven’t you texted me back? Adolescents’ digital entrapment, friendship conflict, and perceived general health. Journal of Clinical Child & Adolescent Psychology, 54(5), 530–540. https://doi.org/10.1080/15374416.2023.2261543

Kato, S., Ozawa, Y. in Kato, Y. (2018). Time before negative emotions occur while waiting for a reply in text messaging with read receipt functionality. V ACHI 2018: The Eleventh International Conference on Advances in Computer-Human Interactions (str. 165–167).

Van Ouytsel, J., Walrave, M., Ponnet, K., Willems, A. S. in Van Dam, M. (2019). Adolescents’ perceptions of digital media’s potential to elicit jealousy, conflict and monitoring behaviors within romantic relationships. Cyberpsychology: Journal of Psychosocial Research on Cyberspace, 13(3). https://doi.org/10.5817/CP2019-3-3

Mobilna navigacija