Kako ostajamo v dobrih odnosih in razrešujemo konflikte?

Šola je lahko naporna, saj predstavlja vrsto novih izzivov in situacij, s katerimi se še nikoli nismo srečali. V šoli ste mladostnice in mladostniki vsak dan v številnih stikih in medosebnih odnosih, povezujete se z vrstniki, gradite občutek pripadnosti in sklepate nova prijateljstva. Tudi zato je pomembno, da si prizadevate za ustvarjanje prijetnega razrednega okolja in dobrih odnosov s sošolci ter učitelji, saj vam ti lahko nudijo oporo in pomoč v stresnih situacijah ter stiskah.

Zakaj so dobri medosebni odnosi pomembni in kako vplivajo …

Mladostniki imate med odraščanjem pogosto veliko skrbi in pomembno je, da vam je na voljo nekdo, ki lahko prisluhne vašim težavam. Zato so prijateljstva še posebej dragocena za ohranjanje dobrega počutja. Povezanost v razredu in dobri odnosi z vrstniki ter učitelji imajo prav tako pomemben pozitiven vpliv na doživljanje sreče in samozavesti pri učencih in dijakih.

Vzdušje v razredu vpliva na vsakdanje počutje, razvoj socialnih veščin in komunikacije, kot tudi na šolske dosežke. Občutki povezanosti s šolo, z razredom oziroma s sošolci lahko mladostnice in mladostnike ščitijo pred čustvenimi stiskami, samomorilnimi mislimi ter zlorabo drog in alkohola. Negativne izkušnje s šolo, slabi razredni odnosi in ustrahovanje med vrstniki pa so dejavniki, ki lahko vodijo do slabšega duševnega zdravja, zlasti depresije ter tesnobe. Pozitivna razredna klima in vzajemna prijateljstva prav tako vplivajo na boljšo učno uspešnost oziroma na doseganje višjih rezultatov pri preverjanjih znanja in na višjo učno motivacijo.

Dobri medosebni odnosi temeljijo na komunikaciji, zaupanju, empatiji oziroma sposobnosti razumeti, kako se počuti nekdo drug, spoštovanju, razumevanju in sodelovanju med posamezniki. Smiselno je ohranjati in negovati pozitivne odnose s sošolci v razredu, saj to omogoča vzpostavljanje vzajemnih prijateljstev, podpore in razumevanja ter izboljšanje počutja. Pozitivni medosebni odnosi so temelj za dobra prijateljstva in prijetno vzdušje v razredu.

Kako ustrezno reševati spore s sošolci?

Za vzdrževanje prijateljstev je potrebno razviti različne socialne veščine, med katere spada tudi spretnost razreševanja medosebnih konfliktov, torej situacij, ko imamo o neki stvari različna mnenja ali si vsak želi nekaj drugega. Do tega lahko pride tudi, če si prizadevamo za dobre odnose in s tem ni nič narobe – pravzaprav so konflikti celo nujni za zdrav odnos. Ti nam dajo možnost, da vidimo določeno stvar tudi z druge perspektive ter se naučimo nekaj novega.

Vendar ni vseeno, kako se lotimo reševanja konfliktov. Pomembno je, da znamo konflikt reševati konstruktivno, kar pomeni, da ne upoštevamo le sebe, ampak tudi drugega.

Res je, da se ni vedno lahko pogovarjati mirno – posebej, če čutimo močna čustva – zato je situacijo včasih dobro najprej »prespati« in se pogovoriti potem, ko se glava malce ohladi. Prav tako se je dobro zavedati, da nimamo vpliva na odziv drugega, ki morda ne bo takšen, kot bi si želeli. Naša odgovornost pa je, da sami ostanemo mirni in spoštljivi.

Za pomoč pri uspešnem reševanju konfliktov si lahko pomagamo z naslednjimi nasveti.

Konflikte oziroma spore poskušamo po teh korakih razrešiti sami. Bistveno je, da se pogovarjamo mirno, da prisluhnemo obema platema zgodbe in si ne skačemo v besedo. Če ugotovimo, da sami ne zmoremo rešiti problema, lahko za pomoč prosimo tretjo osebo. To je lahko učitelj/ica ali prijatelj/ica, ki prisluhne obema in pomaga usmerjati pogovor tako, da teče mirno.

Pomembno je tudi, da se konflikti rešijo takoj, ko se pojavijo, da zamere ne vztrajajo in da ob morebitnih  novo nastalih konfliktih ponovno ne izbruhnejo na dan. Čeprav konflikti niso vedno prijetni, so včasih tudi potrebni. Tudi tebi uspešno reševanje konfliktov in vzpostavljanje pozitivnih odnosov v tem šolskem letu!

Literatura:

De Wied, M., Branje, S. J. in Meeus, W. H. (2007). Empathy and conflict resolution in friendship relations among adolescents. Aggressive Behavior: Official Journal of the International Society for Research on Aggression, 33(1), 48-55.

Ghaffar, A. (2009). Conflict in Schools: Its Causes & Management Strategies. Journal of Managerial Sciences, 3(2).

Joshi, A. (2008). Conflict resolution between friends during middle childhood. The Journal of Genetic Psychology, 169(2), 133-148.

Krajnc, A. (2014). Spoznaj sebe in druge: človek kot družbeno bitje in medosebni odnosi. Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje.

McCallum, R. S. in Bracken, B. A. (1993). Interpersonal relations between school children and their peers, parents, and teachers. Educational Psychology Review, 5, 155-176.

Okada, M., Suzue, T. in Jitsunari, F. (2010). Association between interpersonal relationship among high-school students and mental health. Environmental health and preventive medicine, 15(1), 57-62.

Sala, A., Punie, Y., Garkov, V. in Cabrera, M. (2020). LifeComp: The European Framework for Personal, Social and Learning to Learn Key Competence. Joint Research Centre.

Stewart‐Brown, S. (2005). Interpersonal relationships and the origins of mental health. Journal of Public Mental Health, 4(1), 24-29.

Tschannen-Moran, M., Parish, J. in Dipaola, M. (2006). School climate: The interplay between interpersonal relationships and student achievement. Journal of School Leadership, 16(4), 386-415.

Wang, M. T., Degol, J. L., Amemiya, J., Parr, A. in Guo, J. (2020). Classroom climate and children’s academic and psychological wellbeing: A systematic review and meta-analysis. Developmental Review, 57, 100912.

Wentzel, K. R. (1999). Social-motivational processes and interpersonal relationships: Implications for understanding motivation at school. Journal of educational psychology, 91(1), 76.