Skoči do osrednje vsebine

"Če vsi drugi to počnejo, moram tudi jaz" ali o vplivu vrstnikov

Avtor: asist. Tanja Špes, mag. psih.

Tvoji vrstniki – sošolci in sošolke, prijatelji in prijateljice, so zelo pomemben del tvojega življenja. Z nekaterimi izmed njih preživiš veliko časa. S svojimi mnenji, stališči in vedenji vplivate drug na drugega – katero glasbo poslušate, katere filme ali serije gledate, kako se oblačite, na kakšen način se pogovarjate, kaj počnete, kako se zabavate. Načini, na katere vplivate drug na drugega, so različni.

Kadar si tvoji vrstniki aktivno prizadevajo, da bi spremenili tvoje vedenje, govorimo o vrstniškem pritisku. Predstavljaj si, da ste s prijatelji in prijateljicami na zabavi, vsi pijejo alkohol in ga ponujajo tudi tebi. Ti oklevaš, vendar te prijatelji še naprej prepričujejo, zbadajo te, da si ne upaš, ko pa odkloniš, se ti posmehujejo. Ali pa ste v šoli, kjer med odmorom čakate na naslednjo uro, katere nihče ne obiskuje rad. Nekdo izmed tvojih sošolcev predlaga, da greste »špricat«. Zavedaš se, da ima lahko to zate neugodne posledice, vendar te sošolci prepričujejo, da se jim pridružiš in na koncu se z njimi odpraviš iz šole. Skratka, gre torej za to, da te vrstniki prepričujejo, da storiš nekaj, česar si pravzaprav ne želiš. Gre lahko za katero koli vedenje – od uživanja alkohola in drugih substanc, do izostajanja od pouka, medvrstniškega nasilja in spolnega vedenja.

Seveda so lahko vedenja, v katera te želijo prepričati vrstniki, tudi pozitivna. Na primer, če te prijatelj/-ica prepričuje, da se pridružiš športni, umetniški ali drugi izvenšolski aktivnosti, da si bolj prizadevaš za šolsko delo, da pomagaš drugim, ali da nehaš kaditi, opravljati in podobno.

Ni pa nujno, da te tvoji vrstniki aktivno prepričujejo. Lahko se zgodi, da boš v vrstniški skupini nekaj naredil/-a zato, ker vidiš, da to počnejo vsi drugi. Recimo, da imaš v krogu svojih prijateljev drugačno mnenje, pa tega ne poveš na glas, temveč se strinjaš z njimi. Recimo, da opaziš, da vsi tvoji prijatelji kadijo in pričneš kaditi tudi ti. To lahko počneš iz različnih razlogov. Lahko gre za zadovoljevanje potrebe po pripadnosti, se pravi, da prijatelje posnemaš zato, da se med njimi počutiš sprejeto, morda celo priljubljeno. Pomembno ti je, kaj si mislijo o tebi in ne želiš, da bi te zaradi drugačnega vedenja zavrnili in izločili iz skupine. V skupinah pa pogosto opazimo tudi pojav pluralistične ignorance, kar pomeni, da kljub temu, da se s tem, kar počnejo tvoji prijatelji, ne strinjaš, pri tem pa napačno sklepaš, da se večina ostalih s tem strinja in posledično tudi ti počneš, kar počnejo oni.

Vpliv vrstnikov ni nekaj, na kar ti sam/-a ne bi imel/-a vpliva. V situacijah, ko nečesa ne želiš početi, ti tega ni treba, sploh kadar gre za tvegana vedenja. Vedno si lahko vzameš čas in premisliš o morebitnih posledicah – kaj so zate tveganja, kaj koristi? Lahko se postaviš zase in vrstnikom, ki te prepričujejo, rečeš »Ne!«. Normalno je, da se s svojimi vrstniki ne strinjaš v vsem ali da včasih ne želite početi enakih stvari. Kljub razlikam se še vedno lahko dobro razumete in negujete svoje odnose. Premisli, kaj je pomembno tebi in kakšne so tvoje vrednote. Najbrž je v tvoji bližini kdo, ki ga veselijo podobne stvari kot tebe – zakaj se ne bi poskusil/-a družiti še z njo/njim in razširil/a svoj krog prijateljev? Prav tako pa se spomni, da imajo lahko tudi tvoji prijatelji mnenje, ki je drugačno od skupine, pa ga ne izrazijo – iz istih ali podobnih razlogov kot ti.

Viri in literatura:

Laninga-Wijnen, L. in Veenstra, R. (2021). Peer similarity in adolescent social networks: Types of selection and influence, and factors contributing to oppenness to peer influence. V: B. Halpern-Felsher (ur.). The Encyclopedia of Child and Adolescent Health. Elsevier.