Skoči do osrednje vsebine

Ali je moj starš zasvojen z alkoholom

Avtor: Karmen Henigsman, mag. psihologije

Kadar je nekdo zasvojen z alkoholom, se vede drugače, kot bi se sicer. Pod vplivom alkohola pogosto popustijo zavore, kar se kaže tudi v nepredvidljivem vedenju. Pogosto se zgodi, da takšna oseba škoduje sebi ali drugim, lahko postane nasilna. Če oseba pije pogosto in veliko, se spremeni tudi osebnost, alkohol pa postane nekaj, čemur namenja vso pozornost. Starš, ki pije, ni več zmožen posvečati toliko pozornosti družini in delu, kot je bil tega sposoben prej.  Zasvojenost z alkoholom je bolezen, ki je potrebna zdravljenja. Dokončno diagnozo glede zasvojenosti z alkoholom sicer postavi osebni zdravnik ali psihiater.

Še vedno nisi prepričan/a, ali je tvoj starš zasvojen z alkoholom?

  • Razmisli o naslednjih vprašanjih:

    Razmisli o naslednjih vprašanjih:

    • Si kdaj pomislil/a, da ima kateri izmed staršev težave s pitjem alkohola?
    • Si kdaj zalotil/a, da se starša prepirata, medtem ko je bil eden izmed njiju v alkoholiziranem stanju?
    • Si kdaj pomislil/a, da bi starša spodbujal/a k prenehanju pitja alkohola?
    • Si se kdaj sam/a prepiral/a s staršem, ker je pil alkohol?
    • Si kdaj želel/a komu izmed staršev skriti ali sprazniti steklenico z alkoholom?
    • Si si kdaj želel/a, da bi kdo izmed njiju prenehal piti?

    Če si pritrdil/a vsaj trem izmed navedenih vprašanj, je zelo verjetno, da ima tvoj starš resnejše težave z alkoholom. Preveri, kaj lahko narediš sam/a in kam se lahko obrneš po pomoč.

Svetovna zdravstvena organizacija pojasnjuje Sindrom odvisnosti od alkohola, ki mu pravimo tudi zasvojenost z alkoholom, kot bolezen, ki jo prepoznamo po vsaj treh od naslednjih navedenih znakov. Ti se pojavljajo vsaj en mesec, ali pa se pojavljajo v krajšem obdobju od enega meseca, vendar se ponovijo večkrat v obdobju enega leta. Ti znaki so:

  • Močna želja po pitju alkoholnih pijač;
  • Vztrajanje pri pitju alkoholnih pijač, kljub že prisotnim škodljivim posledicam;
  • Nenadzorovano pitje alkoholnih pijač (izguba kontrole nad popito količino alkohola, pogostostjo pitja ipd.), pri nekaterih tudi z neuspešnimi poskusi prenehanja pitja;
  • Ob odtegnitvi alkoholnih pijač se pojavi odtegnitvena kriza (tresenje rok, slabost, glavobol, pospešen pulz, potenje, razdražljivost, nemir …);
  • Vedno večja toleranca za količino popitih alkoholnih pijač (potrebne vedno večje količine alkoholnih pijač za dosego enakega učinka);
  • Veliko pozornosti je usmerjeno na pitje alkohola ali okrevanje zaradi posledic pitja, posledično tudi zanemarjanje ostalih področij življenja (socialni odnosi, delovne obveznosti ipd.).

Viri in literatura

  • WHO: Dependence Syndrome (b.d.) pridobljeno 20.5.2020, s https://www.who.int/substance_abuse/terminology/definition1/en/

  • Prilagojena in prevedena oblika Childreen of alcoholic screening test (CAST), pridobljeno 20.5.2020, s https://www.google.com/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=&ved=2ahUKEwiMivra353uAhXdwAIHHSXeD2EQFjABegQIAhAC&url=https%3A%2F%2Fncsacw.samhsa.gov%2Ffiles%2FTrainingPackage%2FMOD6%2FCAST.pdf&usg=AOvVaw1YdcK40grCD0JDkGPz-bCX