Alkoholizem

Odgovor svetovalke:

Spoštovani fant,  

hvala za tvoje sporočilo in za zaupanje naši svetovalnici. Razumem tvojo stisko in vem, da si želiš najbolje za mamo in družino.  Alkoholizem oz. odvisnost od alkohola je bolezen, ki se močno vsidra v možgane - pogosto povzroča zmedo, zanikanje in obrambne mehanizme – zato ni nenavadno, da tvoja mama zanika problem ali se brani z izgovori, prav tako ni nenavadno, da ne more prenehati piti, saj si je alkohol že vtrl svoje poti v možganih, ki hlepijo po alkoholu. Prenehanje pitja je možno, včasih človek preneha sam, še večkrat pa je potrebna strokovna podpora za spremembo in zdravljenje. Ne gre le za prenehanje pitja, o veliko drugih stvareh  je potrebno razmisliti in se o njih pogovoriti - o stvareh, dogodkih, odnosih... iz preteklosti in sedanjosti, ki lahko vplivajo na to, da je mama začela posegati po alkoholu.

Napisal si, da si želiš, da bi bilo v družini spet tako, kot je bilo nekoč. Zato je pomembno vedeti, kdaj se je zgodila ta sprememba pri mami, kdaj je začela piti in kaj jo je morda k temu navedlo. O tem je včasih težko govoriti, še posebno z domačimi, na primer s partnerjem, lažje se je pogovarjati in odpreti strokovnjaku, ki mu človek zaupa. Virov pomoči je veliko.

Če prav razumem, je mami bilo ponujeno zdravljenje v bolnici, a ga je zavrnila. Če za to še ni pripravljena, je možnost , da se  obrne na psihologinje v zdravstvenem domu - v vsakem imajo Center za krepitev zdravja in se lahko naroči na pogovor; včasih je to prvi korak k zdravljenju. Na voljo so tudi skupine anonimnih alkoholikov (AA) - poglej na splet za naslove, tam mnogi dobijo prvo motivacijo za zdravljenje ker so v skupini ljudje, ki imajo lastno izkušnjo z alkoholom. Tudi kot svojci lahko greste na srečanje AA, da dobite usmeritve, kako postopati z s svojcem, ki je alkoholik. Pa še svetovalnice Posvet so na voljo, prav tako poglej na naslov tu. Tvoji bližnji (oče, stari straši..) se za informacije in podporo lahko obrnejo tudi na maminega osebnega zdravnika. Sprejmi, da bo mama morda potrebovala še nekaj časa, da se bo sama odločila za spremembo.  

Zdaj pa k tebi, dragi fant - tvoja skrb in ljubezen do mame in družine sta dragoceni, a ti ne moreš in ne smeš prevzemati odgovornosti za mamino pitje, niti za njeno zdravljenje. Mami si lahko  vedno v oporo: takrat, kadar je trezna, ji pomagaj pri opravilih, pojdi z njo npr. na sprehod, govori o svojih občutkih - odprto ji povej, koliko ti pomeni, ko je trezna in kako ti je težko in kako se počutiš, ko je opita, da te zanjo skrbi. Pohvali jo, ko je pohvala na mestu - za njena dejanja, njen izgled, zahvali se ji, ko je to na mestu. Povprašaj jo po njenem počutju, prisluhni, če ti želi kaj povedati, a ne prevzemaj odgovornosti zanjo. Lahko ji daš informacije  o tem, kje lahko poišče pomoč. Ko je mami opita, se ne prepiraj z njo, ji ne dokazuj, da je opita; skušaj ostati miren in se umakni, nekdo od odraslih naj poskrbi za njeno varnost; pogovarjaj se z njo takrat, ko je trezna. Enako velja za ostale družinske člane. Kako je z očetom, imaš brate, sestre? Pomembno je, da vsi razumete materino bolezen in da pristopate k njej enako. Imaš sam oporo pri katerem od odraslih? Domačih, v šoli? Skušaj se čim bolj posvetiti sebi; redno počni stvari, ki te veselijo in sproščajo – šola, šport, hobiji, prijatelji; poskrbi za redno prehrano, gibanje, spanje - vse našteto ti bo namreč pomagalo, da boš ohranjal lastno stabilnost, mirnost, zdravje in energijo za soočanje s težavami.  

Piši nam še  - o tem, kako ti teče življenje izven družine, kako  je s tvojimi odnosi z drugimi člani družine, kaj počneš; morda te zanimajo viri pomoči v tvojem okolju, karkoli.  

Držim pesti zate in te lepo pozdravljam,

prim. Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka javnega zdravja