Kaj naredim glede moje težave?

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena!

Najprej – res sem vesela, da si napisala to, kar doživljaš. Le tako, ko spregovoriš se ti lahko pomaga.

Naj ti povem najprej najpomembnejše: nisi ti kriva za razhod svojih staršev in nisi kriva za to, kako se odrasli okoli tebe obnašajo danes.

Odrasli so odgovorni za svoje odločitve – ti nosiš čisto preveč bremen, ki bi morala biti na njihovih ramenih. Te pa razumem, da ti je težko in je okolje v katerem si neustrezno, zaradi dejanj maminega parterja.

Tvoje občutke popolnoma razumem – živeti z nekom, ki prekomerno pije, je zelo naporno in lahko povzroči, da se v hiši počutiš nesigurno in prestrašeno. To, da se zapreš vase, da nimaš motivacije in da ocene padejo, ni tvoja “napaka” – to je odziv na stres, ki ga doživljaš vsak dan.

Tudi to, da se težko pogovarjaš z mamo, je razumljivo. Včasih starši nočejo priznati problemov, ker jih je strah, ker so utrujeni ali ker se počutijo nemočne. To ne pomeni, da tvoji občutki niso resnični ali pomembni.

Prav tako razumem tvojo stisko, saj se to dogaja v okolju – družini, kjer bi morala vladati toplina, medsebojno razumevanje, varnost, zaželenost, slišanost, ….

Vsekakor pa bi morali odrasli (za)ščititi otroke.

Čeprav se morda zdi, da trenutno nimaš nikogar, ki bi te slišal, obstajajo odrasli, ki ti lahko pomagajo. Sama boš zelo težko šla čez to. Zato ti svetujem, da o težavah spregovoriš z odraslo osebo, ki ji zaupaš. Napisala si, da si se z mamo že poizkušala pogovoriti. Probaj še enkrat, verjamem, da tudi mami ni lahko v tej situaciji. Morda bo tudi ona sama potrebovala pomoč v prihodnje. Vendar to poizkusi odmisliti. Vem, da ti je mar tudi do mame, ampak zdaj moraš najprej poskrbeti zase. Obrni se na nekoga, ki mu zaupaš – lahko je to kakšen izmed sorodnikov, lahko pa tudi svetovalni delavec v šoli, razrednik, pedagog, drug učitelj. Slednji imajo znanje in ti bodo znali pomagati oziroma te bodi usmerili kam po pomoč.

Najbolj pomemben in prvi korak si že naredila s tem, ko si o tem »spregovorila«, tako da kar pogumno naprej.

Popolnoma razumsko je, da si popustila pri šolskem delu. Tudi glede tega bi bilo dobro, da se pogovoriš v šoli. Če bodo učitelji vedeli, da si trenutno v težki situaciji (pa ne rabiš zato vsem razlagati svoje zgodbe), se ti bo lahko šolsko delo začasno prilagodilo in upoštevalo tudi pri ocenjevanju samem. Predlasgam ti, da se glede šole in šolskih obveznosti obrneš na šolskega svetovalnega delavca, da naredita načrt za šolsko delo.

Zelo pomembno pa je, da se zavedaš, da ni tvoja dolžnost reševati alkoholizma maminega partnerja in popravljati odnosov.

Zato bodi močna in poišči pomoč.

Želim ti vse dobro.

Tina Toman, prof. sociologije in uni. dipl. politologinja