Kako igranje videoiger vpliva na moje možgane?

“Starši mi težijo, da preveč igram videoigre, a na spletu sem prebral, da s tem izboljšujem svoje miselne sposobnosti.”

Do 18. leta se del tvojih možganov, ki se imenuje prefrontalni korteks, še vedno razvija, zato ste najstniki tudi bolj dovzetni za vsebine na spletu, saj vas te zanimajo in pritegnejo bolj kot odrasle. Igre so še posebej narejene tako, da nas privabijo k vsakodnevnemu igranju; vključujejo dnevne naloge (queste oz. misije), ki jih izpolnimo, in nagrade, ki jih dobimo. Ta sistem nagrajevanja te lahko hitro potegne v zanko. Ko v igri dobiš nagrado, to sproži hormon dopamin, ki je odgovoren za občutek sreče. Ker te veseli, ko nekaj dosežeš, si seveda želiš več igranja, da bi dobil še druge nagrade, kar utrjuje vedenjsko zasvojenost. Če igraš igre na telefonu, je lahko prisotno obsesivno pregledovanje telefona, saj iščeš hitro priložnost za novo dopaminsko nagrado.

Da pretirana uporaba naprav negativno vpliva na tvoje možgane, je morda težko verjeti, saj ni vidnih posledic. To, da posledic ne vidiš, še ne pomeni, da ne obstajajo. Če se posvečaš samo igranju videoiger, ostala področja pa zanemarjaš, lahko to povzroči težave pri odločanju, presojanju, načrtovanju in postavljanju prioritet. Pojavijo se težave s spominom, slabša koncentracija in slabša sposobnost učenja. Lahko postaneš bolj impulziven, kar pomeni, da odreagiraš hitro in brez premisleka, kar ti lahko škoduje.

Seveda pa videoigre od nas zahtevajo, da zelo dobro koordiniramo premike oči, gibe rok in naše miselne sposobnosti, kar pomeni, da ima igranje videoiger lahko tudi pozitivne učinke, saj z njim določene spretnosti tudi razvijamo. Vendar se ti pozitivni učinki pojavijo samo, če je igranje videoiger uravnoteženo; torej da z igranjem ne pretiravaš in poskrbiš, da so zadovoljena tudi ostala pomembna področja v tvojem življenju (šola, družina, prijatelji, hobiji, zdravje). Pozitivni učinki, ki se lahko pojavijo ob uravnoteženem igranju videoiger, so: hitrejši reakcijski časi in hitrejše zaznavanje razlik, boljše prepoznavanje obrazov, sistematično mišljenje, abstraktno mišljenje, boljša pozornost in hitrejše procesiranje informacij.

Natisni