Skoči do osrednje vsebine

Čarobna bela omela sredi zime in božičnih praznikov

Avtor: Miha Melavc

Če belo omelo najdeš v gozdu, menda prinaša srečo … četudi je to strupena zajedavka, so jo številna ljudstva prepoznavala kot čarobno rastlino. Včasih jo, zeleno sredi zime, ko narava spi, lahko vidimo v krošnjah dreves.

Poznamo jo zaradi božične tradicije, ko jo običajno obešamo nad vhodna vrata in dajemo v razna okrasja. Predstavlja simbol sprave in miru. Najbolj pa je verjetno poznana zaradi poljubljanja pod njo - običaja, ki pravi, da naj bi se dve osebi, ki se znajdeta pod rastlino, poljubili.

Običaj naj bi izviral iz zgodnje Georgijanske dobe (pribl. 1720). Najstarejše zabeleženje te tradicije naj bi bila pesem iz glasbene komedije 'Two to One', velik vpliv na širjenje tradicije pa naj bi prav tako imela prva verzija knjige 'A Christmas Carol' (oz. Božična pesem), v kateri so bile ilustracije poljubov pod belo omelo. V originalni tradiciji naj bi par iz vejice utrgal eno jagodo, in ko jagod zmanjka, se naj ne bi več smeli poljubljati … Sicer pa poljub pod belo omelo menda napoveduje srečo v ljubezni.

Belo omelo so slavila že stara ljudstva, ki so videla, da druge rastline pozimi počivajo, omela pa je polna življenja. Tako njeno zelenje ohranja upanje na prihod pomladi in novega življenja. Že Kelti so v decembru, pod drevesom, kjer so našli omelo, pripravili slavje. Vikingi so verjeli, da ima moč obujanja mrtvih, pravili so ji »zdravilec vsega«.

Seveda pa bela omela ni edina rastlina, ki jo povezujemo z božičem. Med druge takšne rastline spadajo tudi naslednje lepotice:

  • Božična zvezda (Euphorbia pulcherrima), ki je ena najbolj priljubljenih rastlin v decembrskem času;

  • Bodika (Ilex aquifolium), katero so Kelti uporabljali kot simbol sreče, veselja, moči, novega upanja in naj bi odganjala zle duhove;

  • Božično drevo (jelka ali smreka), ki se je kot tradicija začela šele v 16. stoletju v Nemčiji;

  • Božični kaktus (Schlumbergera Truncata), ki je to ime pridobil, ker pogosto cveti okoli božiča;

  • Vitezova zvezda (Hippeastrum reginae), ki je simbol ljubezni, odločnosti in eterične lepote;

  • Božično žito, ki izvira iz tradicije sejanja pšenice v decembrskem času. Pšenico sejemo v različne okrasne posode;