#to sem jaz

Kako zdravi so tvoji zobje in kako skrbiš zanje vsak dan

Avtor: Marta Tome, dr. dent. med., pedontologinja in koordinatorica zobozdravstvene preventive v celjski regiji

zobje 1

Zagotovo je zdravje zob močno povezano s splošnim počutjem in zdravjem ter zdravim življenjskim slogom. Če imamo zdrave zobe in nas ne bolijo, lažje grizemo in je izbira hrane bolj zdrava, dobimo dovolj dobre energije za gibanje, zdravo rast in učinkovito učenje.

Na zdravje zob in ustne votline vpliva veliko dejavnikov. Nekateri so prirojeni - nanje ne moremo vplivati in lahko le blažimo njihove posledice. Drugi dejavniki nastopijo kasneje v življenju in na mnoge od njih lahko vplivamo. Lahko tudi rečemo, da nanje moramo vplivati. Dejavnika, na katera lahko vplivamo in nanju tudi moramo vplivati, sta prehrana in čiščenje zob.

Zobje so ogledalo telesa in tisto, kar je dobro in zdravo za zobe, je dobro in zdravo tudi za telo in obratno.

Zdravje zob in ustne votline vpliva na boljše počutje, boljši zadah, krepi samozavest in s tem pomembno vpliva na socialne stike.

Pomeni tudi manj obiskov pri zobozdravniku, manjkrat pride do zobne bolečine, posledično je tudi manj odsotnosti iz šole in ostalih aktivnosti.

Hrano dobro zgrizi in prežveči

Hrana naj bo čimbolj čvrsta, čim manj predelana. 

Čvrsta hrana drsi ob zobnih ploskvah in jih mehansko čisti. Obrokov naj bo od 5 do 6 dnevno, pri tem pa med enim in drugim obrokom naj ne bo vmesnih prigrizkov – niti sladkih niti slanih.

Preveč predelana hrana in sladki napitki vodijo v slabši razvoj žvekalnih mišic in čeljusti ter nepravilnosti v funkciji jezika pri požiranju in govoru, kar lahko kasneje pripelje tudi do potrebe po ortodontskem zdravljenju.

Sama aktivnost grizenja in žvečenja primerno okrepi in razvija žvekalne mišice, ki z rastjo oblikujejo celotno spodnjo tretjino obraza in vzpostavljajo lep medčeljustni odnos. Ob grizenju in žvečenju se sprošča tudi veliko stimulirane kakovostne sline, ki hrano lepo omoči in olajša potovanje hrane skozi prebavno cev. Hkrati so v ustih že prisotni tudi encimi za razgradnjo hrane, predvsem ogljikovih hidratov. Dobro zgrizena in prežvečena hrana se torej tudi bolje izkoristi in prebavi. 

Za žejo je najboljša voda

Oglejmo si še napitke. Za žejo svetujemo pitje vode.

Najboljša je voda iz pipe. Ostali napitki, tudi čaji, v katere ne dodajamo sladkorja, v ustih porušijo slinsko ravnovesje, ki pomembno vzdržuje zdravje zob. Poleg tega so predvsem sladki napitki dodatna kalorična obremenitev prehrane. Če za žejo pijemo sladke napitke, praviloma slabše jemo hrano ob obrokih.

  

Torej sladko in slano … če že, potem ob obroku!

Napitek ali sladek namaz na kakovostnem kruhu (na primer polnozrnatem, temnem, koruznem) ob samem obroku, ko je prisotno grizenje ali takoj po obroku (do 20 minut), ne škodi toliko, kot če pijemo sok, čaj ali jemo slane ali sladke prigrizke v času med enim in drugim obrokom, ko kakovostne sline v ustih ni. Pomembno je torej, kako dolgo je stik sladkega oziroma kislega z zobom. Zato so manj škodljive tiste sladkarije, ki so v ustih krajši čas in se na zobe ne lepijo. Pa še te naj bodo takoj po obroku.

Slina ima sposobnost ohranjanja ravnovesja v ustih. Zato po zelo kisli hrani reagira bazično in obratno (pufersko delovanje sline). Ocenjujejo, da nekje 20 minut po aktivnem grizenju slina še deluje in delno nevtralizira ostanke hrane v ustih, hkrati pa vrača minerale v okolico zob, ki so se na primer ob stiku s kislim izgubili. Slina tako pomembno vpliva na procese demineralizacije in remineralizacije trdih zobnih tkiv.

Kakšno naj bo čiščenje zob

Zaradi delovanja sline zobozdravniki svetujemo mehansko čiščenje zob šele od 20 do 30 minut po jedi! K umivanju zob pristopi z veliko mero odgovornosti, saj je to nujno potrebno opravilo, kot je npr. striženje nohtov, umivanje las, čiščenje nosu ob prehladu …

Zobna ščetka naj bo mehka, s kratkimi gostimi ščetinami. Boljše manjša, kot prevelika!

Zobna pasta je dodatek pri umivanju zob in ne bo imela učinka, če bodo zaradi neustrezne prehrane/napitkov in nezadostne higiene na zobeh ostajale obloge! Vsebuje naj fluoride.

Največ kariesa do osemnajstega leta

Vsi dejavniki, ki vplivajo na slabši pretok in zmanjšujejo količino sline, lahko poslabšajo zdravje zob in obzobnih tkiv. Že samo stres, sploh če je dolgotrajen, vpliva na suha usta in zgošča slino. Prav tako hormonska dogajanja v telesu v času pubertete lahko prispevajo k slabšemu ustnemu zdravju. Največ kariesa na stalnih zobeh navadno nastane do 18. leta starosti! Kajenje prav tako slabša prekrvavitev mehkih tkiv v ustih in zmanjšuje količino in kakovost sline.

Širše gledano, zdrav življenjski slog - z zdravo prehrano, s pravilnim ritmom prehranjevanja, s primernim gibanjem telesa, z dovolj spanja in izogibanjem prehudemu stresu - pomembno vpliva na tvoje ustno zdravje. Zobe pa uporabljaj za grizenje hrane, zato jih tudi imamo. In tisto, česar ne uporabljaš, zakrni - pa naj bo to gledano za čas življenja človeka ali človeštva.

Vprašanja vrstnikov

Vsa vprašanja