Ali res večina mojih vrstnikov pije in kadi?

Avtor: Urška Otrin mag. psih. in dr. Maja Roškar, univ. dipl. psih.

Ali res večina mojih vrstnikov pije in kadi?

Veliko mladih ima občutek, da skoraj vsi njihovi vrstniki pijejo alkohol ali kadijo. Ta občutek se pogosto še okrepi ob družbenih omrežjih, kjer so zabave, alkohol in “divji” trenutki veliko bolj vidni kot vsakdanje, umirjene izbire. Vendar raziskave kažejo nekoliko drugačno sliko. Mednarodna raziskava HBSC (Health Behaviour in School-aged Children), ki spremlja vedenje mladih, ugotavlja, da je res, da veliko mladostnikov alkohol vsaj enkrat poskusi, vendar redno pitje ni pravilo pri večini. Podobno velja za kajenje – večina mladih ne kadi redno. Težava je v tem, da so tisti, ki pijejo ali kadijo, pogosto bolj opazni, zato lahko hitro dobimo občutek, da je to nekaj običajnega ali celo pričakovanega. Prav ta napačna predstava o tem, kaj je “normalno” lahko močno vpliva na naše odločitve.

Če verjamemo, da nekaj počnejo vsi, je večja verjetnost, da bomo to poskusili tudi sami, četudi nam v resnici ni do tega. Zato je pomembno, da se občasno ustavimo in se vprašamo: ali to res počne večina – ali se mi samo zdi?

Ko pride do prve izkušnje pitja alkohola, se pogosto pojavi misel: “Saj bom samo poskusil/a … to mi ne more škoditi.” Radovednost je povsem normalen del odraščanja, prav tako želja po pripadnosti in sprejetosti. Vendar ugotavljamo, da prej kot poskusiš alcohol, večja je verjetnost, da bo tvoje pitje postalo pogostejše ali bolj tvegano. Na začetku je lahko vse videti nedolžno – en kozarec na zabavi, cigareta iz radovednosti. A če alkohol ali kajenje postaneta način, kako se sprostimo, premagamo tremo ali pobegnemo od neprijetnih občutkov, lahko hitro preideta iz “poskusa” v navado. Na to, ali bomo določene navade sprejeli ali ne, vpliva več dejavnikov. Družba je eden najmočnejših – če so alkohol ali cigarete del druženja, je večja verjetnost, da jih bomo poskusili tudi sami. A to ni edini dejavnik. Pomembne so tudi naše osebnostne lastnosti: kako se spopadamo s stresom, kako samozavestni smo med ljudmi in ali znamo postaviti meje. Mladostniki, ki se s stresom spopadajo na zdrav način, na primer s pogovorom ali športom, redkeje posegajo po alkoholu zaradi težav. Vpliv ima tudi širše okolje – družina, šola, kultura in mediji. Če je alkohol predstavljen kot nekaj “normalnega” ali celo zaželenega, se lahko zdi, da je to del odraščanja. A v resnici ni nujen del tega procesa.

Iskanje pomoči

Če opazimo, da alkohol ali kajenje pri nas (ali pri nekom, ki nam je blizu) postajata več kot le občasna izkušnja – na primer način za pobeg pred težavami, zmanjševanje stresa ali izboljšanje razpoloženja – je pomembno vedeti, da nismo sami in da obstaja pomoč. Lahko se obrnemo na prijatelja, starša, šolsko svetovalno službo ali drugo odraslo osebo, ki ji zaupamo. V Sloveniji so na voljo tudi različne oblike podpore za mlade, kot je spletna svetovalnica #Tosemjaz, TOM telefon za mlade, kjer lahko anonimno spregovorimo o svojih skrbeh. Tak pogovor lahko pomaga, da stvari vidimo bolj jasno in najdemo načine, ki nam bodo dolgoročno bolj koristili.

Na koncu je morda najpomembnejše sporočilo to: ni treba slediti večini – še posebej, če ta “večina” v resnici sploh ni tako velika, kot se zdi. Tvoje odločitve so tvoje, in prav je da so takšne, ki te podpirajo, ne pa ogrožajo.

Vir

Jericek Klanscek, H., Hocevar Grom, A., Konec Juricic, N., in Roskar, S. (Ur.). (2015). Zdravje skozi umetnost: smernice za pogovore o izbranih zdravstvenih temah za pedagoške delavce. Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Vprašanja vrstnikov

Vsa vprašanja

Ali res večina mojih vrstnikov pije in kadi?