Skoči do osrednje vsebine

Razširjenost motenj hranjenja v Sloveniji

Avtor: Alenka Hafner, dr. med., specialistka socialne medicine in javnega zdravja

O razširjenosti motenj hranjenja v Sloveniji vemo malo, predvsem pa ni podatkov o vseh motnjah hranjenja. V nadaljevanju bodo tako predstavljeni le podatki o anoreksiji in bulimiji. V zadnjem času se z boleznima pogosteje srečujejo tako zdravniki prvega kontakta (šolski in družinski zdravniki, pediatri) kot tudi specialisti psihiatri. Več bolnikov z omenjenimi boleznimi je zdravljenih tudi v bolnišnicah, kjer se je povečalo število vseh zdravljenj, pa tudi zdravljenj zaradi novo odkritih bolezni. Leta 1989 je bilo 44 bolnišničnih zdravljenj zaradi anoreksije in bulimije, leta 1998 že skoraj 100. Med zdravljenimi v bolnišnicah jih je 90 % mlajših od 25 let, prevladujejo pa bolniki (bolnice) z anoreksijo (83%). Obe bolezni sta mnogo pogostejši pri ženskah. Zdravljenje v bolnišnici je namenjeno najtežje bolnim, ki jim drugače ne moremo pomagati, najpogosteje pa so stari od 15 do 19 let (48%), 22% pa jih mora v bolnišnico že med 10. in 14. letom, predvsem zaradi anoreksije. V tretjini primerov je potrebno zdravljenje v bolnišnici tudi večkrat.

Zakaj sta bolezni tako pogosti med dekleti?

Razlogov je več, vendar ne moremo preko dejstva, da danes pod vplivom medijskih sporočil kar 60 % najstnic ni zadovoljnih s svojim telesom. Skoraj vse so prepričane, da niso dovolj suhe, hkrati pa se debelosti bojijo in se preobremenjujejo s težo in hujšanjem. Veliko pogovorov je o videzu, vsa dekleta želijo biti lepa, želijo spadati v družbo, biti popularna, privlačna, športna in uspešna. Hkrati so polna strahov in prepričana, da videz ni najpomembnejši, a kaj, ko vsi govorijo o njem. Vsi opazijo, če so shujšale, celo nekateri starši jih spodbujajo k temu. Dekleta, ki ne zadostujejo "normam", morajo poslušati kopico opazk na račun velikosti in oblike telesa. "Norme" postajajo vse strožje, saj so manekenke danes bolj suhe kot pred 30. leti. Mediji in posledično vsa družba časti nenormalno, "bolezensko" vitkost, ki je postala privlačna. Taka vitkost je nenaravna, zato tudi dekleta, ki jo dosežejo, počnejo nenaravne stvari.

Naravno je, da se z nastopom pubertete telo deklet začne spreminjati. Naravna rast med puberteto pomeni poleg rasti v višino tudi širitev bokov, rast dojk in več maščobe v telesu, večji obseg stegen in zadnjice ter povečanje teže. Pod vplivom današnje družbe, osredotočene na videz, sta nezadovoljstvo s svojim telesom in hujšanje postali pogosti reakciji na puberteto. Ne trdimo, da je videz nepomemben, vendar si pomena, ki mu ga pripisujejo danes, ne zasluži.

Večina motenj hranjenja, ki kasneje potrebujejo resno zdravljenje, začenja kot nedolžno hujšanje . Vemo, da danes hujša precej srednješolk, a med vsemi, ki so zaskrbljene, da so predebele, je tistih z resnično prekomerno težo 10x manj kot zaskrbljenih. Po raziskavah je debelih le 3% srednješolk. Hujšanje res nudi kratkotrajno zadovoljstvo, ker daje občutek kontrole nad lastnim telesom, a lahko pomeni tudi navidezno reševanje drugih (notranjih) nasprotij. Tako vedenje lahko postane avtomatično in sčasoma dobi lastnosti bolezni odvisnosti. Z zgodnjim odkrivanjem in s pravilnim zdravljenjem lahko preprečimo prehod v kronično obliko, zato je za vse, ki potrebujejo zdravljenje, pomembno, da se to začne čim prej, ker je tako uspešnejše.

Fantje za anoreksijo in bulimijo obolevajo bistveno redkeje. Med zdravljenimi v bolnišnicah po Sloveniji je bilo v zadnjem desetletnem obdobju le 8% fantov. Res pa je pri njih zdravljenje v povprečju dolgotrajnejše kot pri dekletih. Pri fantih gre za zelo redki bolezni, ki pa imata, če se razvijeta, težji potek. Pogosteje gre še za kakšno drugo motnjo, ki je obema boleznima pridružena.

Kdo potrebuje strokovno pomoč?

To je oseba, ki:

  • ji ukvarjanje z lastno težo zapolnjuje ves dan,
  • stalno pazi, kaj poje in za vsako živilo pozna kalorično vrednost,
  • ki ima večino jedilnika sestavljenega iz sadja in zelenjave,
  • dekle, ki nima več menstruacije, prej pa je imela že redno ali pa je kljub temu, da je že stara 16 let, še ni dobila,
  • je v zadnjem času hitro shujšala za 10 ali več kg,
  • jo je zelo strah debelosti, pa ji vsi zagotavljajo, da je celo presuha,
  • ki se ji dogaja, da ima napade volčje lakote, ko mora pojesti vse, kar vidi,
  • ki pripravlja hrano za vso družino, ona pa ne je z njimi,
  • ki se izogiba družinskim praznikom, ker ve, da bo tam treba jesti,
  • ki posega po različnih načinih, da "odvečno" hrano spravi iz telesa,
  • oseba, ki se šele po velikem obroku za nekaj časa sprosti.