Vprašanje:
Hrana
Tema: Čustva, Motnje hranjenja
-
Po
Pozresenpujs
Pozresenpujs
Objavljeno: 09 maj 2026 22:46
Vsebina je skrita.
-
Uredništvo
Sara Holjević
Objavljeno: 13 maj 2026 13:34
Odgovor svetovalke:
Lepo pozdravljena,
v svojem sporočilu opisuješ svoje težave s prenajedanjem. Od tebe je zahtevalo ogromno poguma, da si bila pripravljena svoje občutke deliti z menoj. Za to si lahko zelo ponosna nase, ker je o svojih čustvih, občutkih in doživljanju iskreno spregovoriti zmeraj težko.
Tvoje sporočilo je jasno - želiš si pomoči in želiš biti bolje in nič ni narobe, če pri tem potrebuješ pomoč - vsi jo kdaj potrebujemo. Tukaj sem zate, da skupaj ugotoviva, kaj bi ti najbolje ustrezalo in kakšne korake si pripravljena storiti na poti okrevanja.
Kar si opisala v svojem sporočilu, nakazuje na prisotnost kompulzivnega prenajedanja, kar je motnja hranjenja in morda to zveni kot negativna stvar, vendar v resnici pomeni, da kot za vsako drugo bolezen, tudi za tole obstaja zdravljenje. Omenila si, da te skrbi, da morda nikoli ne bi bilo bolje in da bi zdravljenje trajalo dolgo časa… Bolje z zdravljenjem zagotovo postane, nikakor pa ni nujno, da bo ta proces trajal 10 ali več let. Sicer je trajanje zelo odvisno od posameznika, vendar si izrazila željo in namero po tem, da bi bila bolje, zato verjamem, da lahko dosežeš svoje cilje.
Omenjala si, da si že bila pri psihologu, vendar nisi občutila želenih sprememb - vsaka obravnava pri psihologu ali terapevtu zahteva več kot le nekaj obiskov, da začutiš vsaj malo spremembe in te trajanje ne sme odvrniti od nadaljnjih obiskov. Spodbujam te, da razmisliš o tem, da bi ponovno začela obiskovati ta srečanja, morda pri kom drugem, ne nujno istem psihologu. Najpogosteje se za kompulzivnim prenajedanjem skriva čustvena stiska, o kateri moraš spregovoriti.
Verjamem, da ti je zelo težko in ne bi si želela, da se s tem še naprej soočaš sama. Samo zato, ker se drugim na svetu tudi dogaja krivica, ne pomeni, da se ti ne soočaš s težavami. Morda te težave niso fizične narave, ampak tudi duševna stiska, kakršnakoli, je brez dvoma vredna obravnave in ni nič manj pomembna. Vesela sem, da si se odločila vztrajati pri življenju in da še naprej pogumno vztrajaš. Sem ponosna nate in vem, koliko to zahteva.
Če nisi pripravljena kontaktirati psihologa, predlagam, da pregledaš druge možnosti - razna društva, ki se ukvarjajo s pomočjo posameznikom z motnjami hranjenja, kjer so člani ljudje, ki imajo sami izkušnjo živeti z motnjo hranjenja. Pogosto bolj pomagajo pogovori s posamezniki, ki so tudi sami imeli podobno izkušnjo, kot ti. To so Skupnost Anonimni prekomerni jedci, Svetovalnica Svetovalni svet, Svetovalnica Muza, Svetovalnica Introspekta. Vabim pa te tudi k branju prispevka o kompulzivnem prenajedanju, ki so ga pripravili na NIJZ-ju; na dnu strani imaš tudi nekaj uporabnih slovenskih in tujih spletnih strani, ki bi te morda lahko zanimale.
Tukaj sem zate, kadarkoli bi se želela pogovoriti, prav tako pa mi prosim sporoči, če ti karkoli od zgoraj omenjenega ustreza, ali bi raje želela, da skupaj poiščeva še kakšno opcijo.
Pošiljam ti en velik objem,
Sara Holjević, dipl. psihologinja (un)
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Po
Pozresenpujs
Pozresenpujs
Objavljeno: 14 maj 2026 18:07
Hvala za odgovor, verjetno bom res sla nekam od teh moznosti ampak me je tak fejst strah. Nazadnje ko sem o tem nekomu povedla me je blo tak strah in tak nago sem se pocutla da se mi je zacelo zdet da svet okoli mene ni resnicen kar je nardilo situacijo se 100 krat bolj sramotno ker ne samo da sem povedala za moje tezave s hrano se zgledala sem kot najvecji debil ko sem cisto zgubla orientacijo in sem rabla sto let da sem odgovorila ne neko vprasanje ker se mi je zdelo kot da ne rabim nic rect ker se itak to v resnici ne dogaja in govorila sem pocasi in sredi stavka nehala govorit ker se mi je zdelo spet kot da se to sploh ne dogaja. Polek tega non stop odlasam s tem ker se mi zdi da morem prvo shujsat ker da pridem tja taka bom zgledala samo smesno. Pa ni mi jasno zakaj so moji mozgani sli v to smer da hocejo samo hrano to je tak butasto zakaj ce ze se ne morem tolazit z lakoto. Kaj se da to kak sam sebe nahecas da namesto da dobim tisti “high feeling” (ne vem kak bi drugace temu rekla lol) od prenajedanja da ga pac z tem ko ne jem. Dobesedno ves cas razmislam o tistih stirih mescih ful bi rada sla nazaj. Pocutla sem se ful lahkotno ceprav vcasih ko sem se vstala se mi je malo vrtelo, ampak ne vem tisti obcutek ko sem bla bleda so vsaj tudi vsi vidli da nekaj ni okej zdaj pa zgledam samo kot en pozresnes in ne morem nazaj lockat in
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.