#to sem jaz

Kaj lahko naredim, če ima prijatelj/ica znake anoreksije?

Avtor: asist. mag. Karin Sernec, dr. med., specialistka psihiatrije

Kako naj pomagam? Ali naj to zamolčim? Ali naj "izdam" in komu povem? Komu bi povedal/a? Učiteljici, mami, tretji prijateljici? Kako bi najbolj koristil/a prijatelju/ici?

hands g437f92328 1920
  • Največ lahko storiš, če o svojih opažanjih čim prej opozoriš zaupno odraslo osebo. Prikrivanje in skrivanje znakov za anoreksijo, bulimijo in druge motnje hranjenja ne pomaga. Oseba, ki ma motnjo hranjenja potrebuje strokovno pomoč. Prej kot je bo deležen/na, prej bo spet zdrav/a. Tvoja vloga je tudi v tem, da spodbujaš prijatelja/ico z morebitno motnjo hranjenja, da se zaupa staršem ali kakšni drugi odrasli osebi in sprejme ponujeno strokovno pomoč.
  • Vloga sošolcev osebe, ki je morala zaradi anoreksije ali bulimije na zdravljenje v bolnišnico, je velika. Naj ji pišejo zapiske in ji jih nosijo v bolnišnico, ji pošiljajo sms-e in ji dajo vsak trenutek vedeti, da še zmerom spada v njihov razred in da ostaja njihov/a prijatelj/ica. Naj osebe ne pozabijo povabiti na šolski ples ali zaključni izlet - morda bo bolnišnični zdravnik dovolil izhod iz bolnišnice za nekaj ur.
  • Ko se najstnica/najstnik vrne iz bolnišnice, bodo sošolci skupaj z razrednikom lahko pomagali k čim lažjemu ponovnemu vključevanju v življenje razreda in šole - s tem, da bodo mladostnika/co vabili na izlete in se z njim/njo družili tudi po pouku in dali vsak trenutek vedeti, da je del ekipe. To zelo pomaga pri zdravljenju vsake motnje hranjenja.

Vprašanja vrstnikov

Vsa vprašanja