#to sem jaz

Rak – epidemija sodobnega časa – v številkah

Avtor: Jasmina Staroveški Anderlič, dr. med., NIJZ, Območna enota Celje

Na kaj pomisliš ob besedi epidemija? Te morda prešine misel na virusno nalezljivo bolezen covid-19, ki je neizbrisno zaznamovala utrip našega življenja zadnjih nekaj let? Nasploh se izraz epidemija prvenstveno uporablja v zvezi z izbruhi in hitrim širjenjem nalezljivih bolezni, ko število zbolelih ljudi močno presega pričakovano zbolevnost.

Rakava obolenja niso nalezljive bolezni, bolniki niso kužni in bolezen se ne prenaša na druge ljudi. Je pa potrjeno, da določene okužbe lahko vodijo v nastanek raka – nekaj več o tem si lahko prebereš v prispevku Kako nastane rak.

Zakaj torej govorimo o raku kot epidemiji sodobnega časa?

Rakava obolenja so po številu obolelih in umrlih ljudi močno stopila v ospredje po tem, ko je človeštvu uspelo v veliki meri obvladati nalezljive bolezni (pogosto jim rečemo tudi infekcijske bolezni). Obvladali smo jih zlasti s pomočjo cepiv, protimikrobnih zdravil (npr. antibiotiki) in s splošnimi boljšimi higienskimi pogoji in višjim življenjskim standardom. Vse to je vodilo tudi v veliko podaljšanje pričakovane življenjske dobe.

Dandanes rak skupaj s srčno-žilnimi obolenji (npr. srčni infarkt, možganska kap) predstavlja poglavitni vzrok umrljivosti prebivalcev najbogatejšega dela sveta, kamor se uvršča tudi Slovenija. Število ljudi, zbolelih za rakom, iz leta v leto narašča.

Po podatkih spletnega portala Registra raka Republike Slovenija Slora.si, ki je bil, mimogrede, prvi interaktivni spletni portal s področja zdravstvenih podatkov pri nas, je na prelomu tisočletja, leta 2000, pri nas za rakom na novo zbolelo 9.184 oseb, umrlo pa 4.750 oseb. Leta 2019 je na novo zbolelo že 16.468 oseb, umrlo pa jih je 6.286. Za primerjavo, po podatkih podatkovnega portala Nacionalnega inštituta za javno zdravje je zaradi covida-19 leta 2020 umrlo 3.390, leta 2021 pa 3.062 posameznikov.

Zaradi vplivov epidemije covid-19 na družbeno življenje (ustavitev javnega življenja, težji dostop do zdravstvenih storitev…) in vedenje ljudi (strah pred možno okužbo, izogibanje stikom …) je število na novo zabeleženih primerov raka v letu 2020 prvič v zgodovini spremljanja izraziteje upadlo, odkritih je bilo okoli 1300 primerov manj kot leto poprej.  To ne pomeni, da je manj ljudi zbolelo za rakom, le manj smo jih odkrili.

Kdo zboleva za rakom?

Žal pred rakom, ki ni ena sama bolezen, temveč več sto različnih, nihče ni popolnoma varen.

Vemo pa, da je to bolezen zlasti starejših ljudi; denimo med zbolelimi leta 2019 jih je bilo 64 % starejših od 65 let. Verjetnost za nastanek raka se namreč povečuje s staranjem, ko se kopičijo pridobljene spremembe DNK. Prav tako vemo, da zboli in umre nekoliko več moških kot žensk.

Po napovedih bosta izmed otrok, rojenih leta 2019, do svojega 75. leta starosti za rakom predvidoma zbolela eden od dveh moških in ena od treh žensk.  

Dobra novica je, da pred rakom vendarle nismo nemočni. Kako živeti, da se mu v čim večji meri izognemo, nam sporoča 12 priporočil proti raku, o katerih si lahko več prebereš tukaj.

V obdobju otroštva in mladostništva je rak na srečo zelo redka bolezen. Letno v Sloveniji za njim zboli okoli 70 do 80 otrok in mladostnikov. Najpogosteje zbolevajo zaradi levkemij, limfomov in tumorjev centralnega živčevja. Rakov otroštva in mladostništva žal ne znamo preprečevati, ker so vzroki za nastanek raka v tem obdobju slabo poznani.

Pri fantih se pojavlja tudi že rak mod (testisov), ki je sicer drugi najpogostejši rak pri mladih odraslih moških (prvi je kožni rak). Pri mladih odraslih ženskah pa je najpogostejši rak dojk. Tako testisi kot dojke so dostopni samopregledovanju. Priporočljivo je, da svoje telo dobro poznamo, ga redno opazujemo, pretipamo in v primeru nenavadnih sprememb, npr. bul, zatrdlin ali kakšnih drugih odstopanj, poiščemo ustrezno pomoč.

Za mlade odrasle ženske je tudi zelo pomembno, da se udeležujejo državnega presejalnega programa ZORA, ki je namenjen odkrivanju in zdravljenju predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu. Tako za dekleta kot fante pa je zelo priporočljivo cepljenje proti HPV, saj lahko zaradi okužb s HPV pride do razvoja različnih rakov genitalij, zadnjika, ustne votline in žrela, tako pri moških kot pri ženskah.

Kako uspešni smo pri zdravljenju raka?

Zahvaljujoč izjemnemu napredku medicine, tako glede možnosti preprečevanja kot odkrivanja in zdravljenja rakavih obolenj, le-ta danes ne pomenijo več tako usodne in smrtne diagnoze, kot je to veljalo včasih. Pet let po diagnozi, kar predstavlja mejnik v smislu zazdravitve bolezni, v današnjem času preživi že okoli 60 % odraslih bolnikov in bolnic z rakom. Med otroki in mladostniki je takšnih še več, dobrih 80 %. Žal otroci, ki živijo v manj razvitih delih sveta, nimajo te sreče, tam jih ozdravi le okoli 20 - 30 %.

Koliko ljudi, ki so se soočili z diagnozo rak, živi med nami?

V Sloveniji živi že več kot 125.000 ljudi (približno vsak 17. prebivalec), ki so kadarkoli zboleli zaradi katere od rakavih bolezni. Med njimi je okoli 2.300 posameznikov imelo raka v času otroštva ali mladostništva.

 

Viri:

World Health Organization. (9.12.2020). The top 10 causes of death. https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/the-top-10-causes-of-death

The World Bank Group. (2023). The World by Income and Region. https://datatopics.worldbank.org/world-development-indicators/the-world-by-income-and-region.html

World Health Organization. (13.12.2021). Childhood cancer. https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/cancer-in-children

Epidemiologija in register raka. Onkološki inštitut Ljubljana. SLORA: Slovenija in rak. (16.10.2023). http://www.slora.si/

Nacionalni inštitut za javno zdravje. Podatkovni portal. (16.10.2023). https://podatki.nijz.si

Statistični urad Republike Slovenije. Podatkovna baza SiStat. (16.10.2023) https://pxweb.stat.si/SiStat/sl.

Vprašanja vrstnikov

Vsa vprašanja