Kako nastane rak

Rakave bolezni so starodavne bolezni, ki spremljajo človeštvo že od njegovih začetkov. Med najstarejšimi dokazi so denimo okoli 4 milijone let star fosil malignega kostnega tumorja pri predniku človeka in primeri raka v egipčanskih mumijah.

Kako normalno deluje človeško telo in iz koliko celic je sestavljeno?

Telo povprečnega odraslega človeka gradi okoli 30.000 milijard (30 x 10¹²) celic, kar je 75 do 150-krat več, kot je zvezd v galaksiji Rimska cesta, domači galaksiji našega planeta Zemlja. Večina celic človeškega organizma (izjema so npr. eritrociti) ima v svojem jedru shranjeno DNK molekulo v obliki 46 kromosomov, ki vsebujejo genske zapise. DNK kot nosilki dedne informacije (polovica kromosomov izvira od očeta in polovica od matere) pravimo tudi »knjižnica življenja«.

V genih so kodirana navodila o tem, kako se naše telo razvije in zraste iz ene same oplojene jajčne celice, kako usklajeno deluje in nam omogoča vse, kar počnemo in smo. Geni so zapisi, ki se prepišejo in prevedejo v beljakovine (proteine), ki so dejanski izvrševalci nalog, nekakšni znotraj- in  zunajcelični »delavci«.

Ob vsakokratni delitvi celic se DNK prepiše v dve enaki kopiji. Natančnost podvojitve DNK je skrbno nadzorovana, kajti napake so pogoste in potrebne popravil. Ena od beljakovin, ki skrbi za to, je beljakovina p53, ki jo pogosto poimenujemo kar »varuh genoma«. Če popravilo ne uspe in so poškodbe DNK prevelike, se v normalnih okoliščinah sproži mehanizem programirane celične smrti (apoptoze).

Kaj gre narobe, da se zgodi rakava preobrazba celic?

Vse rakave bolezni so poligenske bolezni. To pomeni, da je spremenjeno vedenje celic posledica napak v več genih. Gre lahko za mutacije ali epigenetske spremembe.

Rak se razvije iz ene same mutirane celice, ki pridobi prednost pred ostalimi celicami, da se hitreje deli, njene potomke kopičijo nove in nove mutacije in postajajo vedno bolj agresivne. V procesu nastajanja čvrstih tumorjev spodbudijo nastanek lastnega tumorskega žilja, ki je v primerjavi z zdravim ožiljem veliko bolj kaotično, neorganizirano in bolj prepustno. Rakavim celicam prinaša zadostne količine hranil in kisika za nadaljnjo invazivno rast in zasevanje.

V boj s tumorskimi celicami vstopa tudi imunski sistem, ki poškodovane celice sprva uspešno prepoznava in odstranjuje (faza ubijanja), a nekatere se uspejo izmuzniti, skriti in dalje množiti. Nastopi faza ravnovesja z enakim razmerjem med odstranjevanjem tumorskih celic in njihovim kopičenjem. Če in ko uspejo tumorske celice ubežati imunskemu sistemu (faza pobega/tolerance) nastopi zadnja, metastatska faza razvoja raka. Rakave celice si imunski sistem deloma celo podredijo, saj lahko usmerijo njegovo delovanje na način, da podpira njihovo razrast in zasevanje. 

Katere rakotvorne in zaščitne dejavnike poznamo?

Med rakotvorne dejavnike uvrščamo nekatere kemične snovi (npr. tobačni dim, alkohol, azbest, uživanje procesiranega mesa), določene biološke (npr. nekatere okužbe) in fizikalne dejavnike (npr. sončno in umetno UV sevanje, ionizirajoče sevanje, radon itd.).

Primeri okužb, ki lahko vodijo v nastanek raka, so okužbe s humanimi papiloma virusi (HPV) in rak materničnega vratu, nožnice, zadnjika, ustnega dela žrela …; okužba z virusom hepatitisa B  (HBV) in rak jeter; okužba z bakterijo Helicobacter pylori in rak želodca … Na srečo se pred okužbami s HPV in HBV lahko zaščitimo s cepljenjem že v otroštvu in mladostništvu. Okužbo s t.i. »želodčno« bakterijo pa lahko odkrijemo z določenimi preiskavami in jo zdravimo z zdravili. Te okužbe so nalezljive, rakava obolenja pa niso nalezljiva.

Zaščitni dejavniki so različni. V prvi vrsti je pomembno izogibanje škodljivostim. Svoje zdravje pa lahko dodatno krepimo z zdravimi izbirami in aktivnim življenjskim slogom.

Za to, da bi tehtnico čim bolj prevesilo na stran zdravja, lahko veliko naredimo sami. Kaj točneje storiti in kako živeti, da se v čim večji meri zaščitimo pred nastankom raka, si lahko prebereš v prispevku Naj priporočila proti raku ne obvisijo v zraku. Več kot jih upoštevaš, boljše je to za tvoje zdravje

Kako dolgo nastaja rak?

Za večino rakavih obolenj je značilno, da se razvijajo postopoma, skozi več let. To nam daje priložnost, da z zgodnjim odkrivanjem začetnih stopenj bolezni (npr. v presejalnih programih, kot so programi ZORA, DORA in SVIT) preprečimo njeno napredovanje in obolelo osebo uspešneje zdravimo. Poznamo pa tudi rakave bolezni, ki se pojavijo nenadoma in potekajo hitro. Slednje velja denimo za večino rakov otroške dobe in mladostništva.

Ali nam razumevanje nastanka raka pomaga pri njegovem zdravljenju?

Da, vsekakor. Odgovori na zavozlanko, kako rak nastane, nam poleg preventivnega ravnanja omogočajo tudi uspešnejše zdravljenje,  prilagojeno posameznemu bolniku in njegovi bolezni.

Članek je avtorica povzela in priredila po predavanju prof. dr. Maje Čemažar ob Virtualnem dnevu odprtih vrat Onkološkega inštituta Ljubljana ob 39. slovenskem tednu boja proti raku, 8. 3. 2022, namenjenem dijakom slovenskih srednjih šol. https://www.youtube.com/watch?v=trRPv_lKxoA

Drugi viri:

Jemal A, Torre L, Soerjomataram I, Bray F (Eds). The Cancer Atlas. Third Ed. Atlanta, GA: American Cancer Society, 2019. www.cancer.org/canceratlas, https://canceratlas.cancer.org/history-cancer/.

Ekhtiari S, Chiba K, Popovic S, Crowther R, Wohl G, Kin On Wong A, Tanke DH, Dufault DM, Geen OD, Parasu N, Crowther MA, Evans DC. First case of osteosarcoma in a dinosaur: a multimodal diagnosis. Lancet Oncol. 2020 Aug;21(8):1021-1022. doi: 10.1016/S1470-2045(20)30171-6. PMID: 32758461.

Sender R, Milo R. The distribution of cellular turnover in the human body. Nat Med. 2021 Jan;27(1):45-48. doi: 10.1038/s41591-020-01182-9. Epub 2021 Jan 11. PMID: 33432173.

Sender R, Fuchs S, Milo R. Are We Really Vastly Outnumbered? Revisiting the Ratio of Bacterial to Host Cells in Humans. Cell. 2016 Jan 28;164(3):337-40. doi: 10.1016/j.cell.2016.01.013. PMID: 26824647.

Strojan P, Hočevar M (urednika). Onkologija, učbenik za študente medicine. Elektonska izdaja. Ljubljana: Onkološki inštitut Ljubljana, 2018. https://www.onko-i.si/fileadmin/onko/datoteke/Strokovna_knjiznica/ostale_publikacije/Onkologija_ucbenik_za_studente_medicine_2018.pdf

Register raka Republike Slovenije. Spletna stran Slora.si -  zavihek O raku: Kaj je rak in kako nastane, Nevarnostni dejavniki raka, 2023. http://www.slora.si/oraku

Mednarodna agencija za raziskave raka. Klasifikacija rakotvornih dejavnikov, 2023. https://monographs.iarc.who.int/agents-classified-by-the-iarc

Morda jo kdaj prebereš - prav posebno knjigo ameriškega onkologa indijskega porekla, Siddharthe Mukherjee, ki nosi naslov Kralj vseh bolezni: Biografija raka. Bere se kot napet roman, večkrat je bila nagrajena in časnik Time jo je uvrstil med 100 najpomembnejših stvarnih knjig, napisanih v angleščini, od leta 1923 naprej. Univerzalnega zdravila proti raku ni – tako kot ni univerzalnega vzroka zanj …