Osredotočeni šolski možgani

Med poletnimi počitnicami našim možganom privoščimo čas za počitek. Namesto z učenjem v šoli so naši možgani poleti zaposleni z druženjem s prijatelji, branjem zanimivih knjig, gledanjem serij, morda tudi s poletno simpatijo. A že septembra, ko se učenci in dijaki vrnete v šolske klopi in sledijo pouk, učenje in preverjanje znanja, je treba možgane malo bolj »napeti«.

Pri pouku učitelji pričakujejo, da razlago poslušaš zbrano in naloge vestno rešuješ, saj to vodi do znanja oziroma do uspeha pri ocenjevanju. Verjetno pa se ti je že kdaj zgodilo, da so tvoje misli med kakšno učno uro prepogosto odtavale drugam in da se nikakor nisi uspel_a zbrati, da bi nalogo rešil_a do konca. Tako se ti je morda nabralo več dela za domov oziroma si več časa moral_a nameniti učenju pred ocenjevanjem. A tudi učenje doma ni vedno lahka naloga. Se ti je že kdaj zgodilo, da si se doma poskušal_a učiti in si opazil_a, da sploh ne veš, kaj si ravnokar prebral_a, ker so tvoje misli odtavale drugam? 

V takšnih situacijah pravimo, da pri delu nismo dovolj zbrani.

Kaj v resnici pomeni biti zbran pri učenju? 

Ko rečemo, da smo pri delu zbrani, imamo v mislih, da učinkovito usmerjamo pozornost na tisto, s čimer se želimo ukvarjati.

Pozornost je sposobnost aktivnega procesiranja določenih informacij v okolju, pri čemer nas ne zmotijo tiste informacije, ki za našo aktivnost niso pomembne. Tako bi v situaciji, ko beremo stran iz učbenika, točno vedeli kaj smo prebrali (če seveda snov razumemo :). 

Kaj se dogaja v možganih, ko se na nekaj osredotočamo? 

Glede na to, na katero vrsto informacij smo pozorni, se bodo v možganih aktivirala različna področja. Na primer, ko smo pozorni na vidne informacije, bo v možganih opazna večja aktivnost na tistih področjih, ki so odgovorna za procesiranje vidnih informacij. 

Na to, katero možgansko področje bo bolj aktivno, pa vpliva tudi način, kako smo na nekaj pozorni.

V osnovi delimo našo pozornost na odkrito in prikrito. Odkrita pozornost je na primer, ko svoj pogled usmerjamo na ekran televizije in smo pozorni na to, kar se na njem predvaja. Prikrita pozornost pa bi bila, če bi medtem, ko pogled usmerjamo na ekran televizije, v resnici pozorno poslušali, kaj se pogovarjata starša za kuhinjsko mizo. 

Ampak zakaj je včasih tako težko ostati zbran? 

Ko smo na nekaj pozorni, se v naših možganih aktivirajo prav posebna področja. Biti pozoren pa ni vedno lahka naloga. Na našo sposobnost ohranjanja pozornosti namreč vpliva veliko različnih dejavnikov.

Se ti je že kdaj zgodilo, da te neka snov res ni zanimala in si s težavo sledil_a pouku? Ohranjati pozornost je namreč še težje, ko za to nismo dovolj motivirani. Manj motivirani smo navadno takrat, ko nas nekaj manj zanima, oziroma, ko bi si v tistem trenutku bolj želeli početi kaj drugega. V takšnih situacijah lahko našo pozornost prekine že manjši motilec. 

Kaj vse lahko zmoti našo pozornost? 

Ne glede na to, ali smo za aktivnost, kot je sledenje pri pouku ali učenje doma, zelo motivirani ali ne, nas pri daljšemu ohranjanju pozornosti lahko ovirajo različni dejavniki. Nekateri izmed pogostih motilcev pri učenju v šoli in doma so hrup v prostoru, bližina mobilne naprave ali pa prisotnost katerega od močnejših čustev. Na primer, kadar se jeziš, te je strah ali občutiš močno žalost, se ni lahko zbrati.

Se ti je morda kdaj zgodilo, da si se težje zbral_a, ker si imel_a pred kratkim spor s prijateljem, prijateljico, starši? Ali pa nisi mogel_a slediti pouku, ker si prejšnjo šolsko uro dobil_a slabšo oceno, kot si pričakoval_a? Morda pa so tvoje misli med poukom raje odtavale k poletni simpatiji? Takrat si najverjetneje občutil_a močnejše čustvo, ki pa je poslabšalo tvojo sposobnost ohranjanja pozornosti za učenje.

Znanstveniki namreč ugotavljajo, da lahko ob prisotnosti močnejših čustev, ki niso povezana z aktivnostjo, pri kateri poskušamo biti zbrani, slabše procesiramo informacije in si jih tudi slabše zapomnimo. Več o možganih in zaljubljenosti si lahko prebereš v prispevku.

Verjetno si že kje zasledil_a, da našo osredotočenost lahko moti telefon in druge pametne naprave. Vsakič, ko zaslišiš zvok obvestila oziroma vidiš, da se je zasvetil ekran, je to namreč dražljaj, ki preusmeri pozornost stran od prejšnje aktivnosti (recimo pisanja domače naloge). Nato pa je znova potreben trud, da se vrnemo k aktivnosti, s katero smo se ukvarjali, preden nas je zmotil telefon. Človeški možgani namreč ne morejo zbrano slediti več stvarem hkrati, zmorejo pa preklapljati pozornost z ene stvari na drugo. Problem pa nastane, ko je eden izmed dražljajev bolj zanimiv od drugega.

Kaj lahko narediš, da izboljšaš svojo sposobnost ohranjanja pozornosti? 

Več o tem, kako poskrbeti za svoje možgane in jih podpreti, da boš pri ohranjanju pozornosti čim bolj uspešen_a, si lahko prebereš tukaj.

Viri in literatura:

Gazzaniga, M. S., Ivry, R. B. in Mangun G. R. (2019). Cognitive Neuroscience: The Biology of the Mind 5th Edition. W. W. Norton & Company, New York.

https://www.verywellmind.com/what-is-attention-2795009 

https://www.webmd.com/add-adhd/why-cant-i-focus