#to sem jaz

Kako droga vpliva na naše možgane?

Naši možgani so neprestano aktivni, tudi med spanjem. Informacije vstopajo v naše možgane, ki te informacije sprejemajo, obdelujejo in povezujejo tako, da lahko preživimo in delujemo v različnih spreminjajočih se okoliščinah ter se učimo iz izkušenj. Informacije naši možgani sprejemajo iz telesa (bitje srca, telesna temperatura) in iz okolja (kar vidijo oči, vonja nos, občuti koža..).

Vpliv droge na možgane

man g22a650005 19201

Možgani so sestavljeni iz različnih delov, ki skupaj delujejo kot ekipa. Vsak od teh delov ima posebno nalogo. Ko droga vstopi v možgane, se vmeša v način, kako možgani delujejo. Sčasoma lahko to vodi do spremembe v tem, kako dobro možgani delujejo. Droge večinoma vplivajo na predele možganov, ki skrbijo za dihanje, prebavljanje hrane, upravljanje z mišicami in udi, čute (kot so vid, sluh, okus, dotik), čustvene odzive, mišljenje, načrtovanje, reševanje problemov, sprejemanje odločitev.

Droge so kemične snovi. Ko posameznik vnese kemično snov v svoje telo – to lahko naredi s kajenjem, inhaliranjem, tako da jo poje oziroma popije ali z injiciranjem - se ta vmeša v način, kako možgani komunicirajo, in v način, kako živčne celice pošiljajo, sprejemajo in obdelujejo informacijo.

V naših možganih za povezave med posameznimi živčnimi celicami in njihovo aktivacijo poskrbijo t. i. kemični prenašalci ali nevrotransmitorji. Nekatere droge, kot je na primer marihuana, vsebujejo kemične snovi, ki posnemajo kemične prenašalce, ki se v našem telesu pojavljajo naravno. Posnemovalci ukanijo receptorje na živčnih celicah, se nanje vežejo in jih aktivirajo. Posledice pa so, da živčne celice prenašajo neobičajna sporočila po možganih, kar lahko povzroča težave tako našim možganom kot našemu telesu.

Določene kemične snovi (THC v marihuani, nikotin v tobaku in alkohol) spremenijo možgane tudi tako, da hrepenijo po vedno več droge, razvije se zasvojenost. Zaradi zasvojenosti začne posameznik redno uporabljati droge, ob opustitvi pa se pojavijo t. i. odtegnitveni znaki, ki opustitev lahko bolj ali manj otežijo.

V naslednjih prispevkih lahko izveš, kako na možgane vplivajo različne najpogostejše droge. To so marihuana, tobak in alkohol.

Ali veš?

  • Da je pri mladostnikih dobro dokazana tudi povezanost med rabo alkohola, kajenjem in uporabo marihuane. Številne raziskave so namreč pokazale, da mladostniki, ki uporabljajo eno od teh treh snovi, bolj verjetno uporabijo tudi drugi dve.
  • Da so v večini držav po svetu ugotovili, da so si mladostniki podobni v tem, katero drogo poskusijo naprej v življenju. Mladostniki namreč  najpogosteje naprej poskusijo alkohol, sledi tobak, in v višji starosti lahko tudi konoplja in druge prepovedane droge.
  • Da uporaba več psihoaktivnih snovi lahko še dodatno poveča verjetnost za razvoj negativnih škodljivih posledic za posameznika? in sicer se posledice izrazijo v posameznikovem zdravju, počutju, kakovosti življenja, uspešnosti in zadovoljstvu z življenjem.

Vprašanja vrstnikov

Vsa vprašanja