Skoči do osrednje vsebine

Vprašanje:

Neke težave pač

Tema: Čustva, Marihuana in druge prepovedane droge, Mladi in nikotin, Ostale duševne stiske, Učenje, Žalost in depresija

  • ba

    baltika

    baltika

    Objavljeno: 19 jan. 2025 14:11

    Lepo pozdravljeni, že nekaj časa me mučijo naslednji problemi in iskreno ne vem kako naj si pomagam. Razmišljam, da bi poiskala strokovno pomoč, a ne vem kako naj to obrazložim staršem, katere zaradi bivanja v dijaškem domu vidim le čez vikende. Strah me je njune reakcije, kot tudi tega, da mi bosta šolanje v Mariboru  prepovedala, češ, da je to razlog za moje počutje. 

    Že nekaj časa (od maja 2024?) ne čutim nič. Nimam čustev. Nisem srečna, nisem žalostna, vse kar občutim je občasna jeza ali stres. Težko se pogovarjam s prijatelji, ker se mi zdi da me enostavno nič ne zanima, vseeno mi je za njihova mnenja, interese ipd. Ampak ni bilo vedno tako, zadnje čase mi je preprosto vseeno za vse. Moj odnos s starši peša, z mamo se vedno redkeje pogovarjam, z očetom pa se čez teden (ko sem v Mriboru) sploh ne slišim. Ne povem jima nič o mojem življenju, ker se mi enostavno ne da pogovarjat z njima. 

    Pogosto sem v prostoru z ljudmi, in imam občutek, da nič ne obstaja, da sanjam ali pa sem jaz edina oseba, edina stvar, ki je zares tu. Ob enem pa imam občutek, da je resnično vse, razen mene. Ne vem kako bi pojasnila. Kot da bi ves čas sanjala? 

    Naj omenim še to, da imam že od malega občasno v glavi nek glas, ki se name dere, kriči. Ko se pojavi, se čas pospeši, in vse kar delam postane nasilno, agresivno, čeprav vem da ni. Tudi to težko pojasnim. V glavnem, težav s tem že kakšni 2 leti nisem imela, a zadnja 2 meseca slišim glas, občutek 3x tedensko. Ena "epizoda" traja od 5minut do pol ure, po tem pa se težko zberem in funkcioniram. Glede te težave verjamem, da se ne da narediti nič, saj sem bila že pri psihologu, psihiatru, ter neštetih nevroloških pregledih v bolnici, a nihče ne ve, kaj se mi dogaja. Ker se mi to prej ni pojavljalo tako dolgo, zdaj pa v kombinaciji z prej naštetim, se mi je zdelo vredno omembe. 

    Kot že prej omenjeno, me ne razveseli nič. Moje ocene v šoli padajo (iz lani odličnega na letos komaj pravdober uspeh) in nimam motivacije. Edino, česar se občasno razveselim je kajenja trave. To uživam od letošnjega poletja naprej, odkar pa je moje počutje slabše, pa vedno več. Mislim, da to postaja problem. Imam THC puff, katerega kadim vsaj 2x tedensko, ponavadi 4x. Zavedam se, da to ni okej, ampak čas hitreje mine, ko sem pod vpljivom in pozabim na moje občutke, ki jih pravzaprav ni. Ko sem zadeta, imam dejansko misli in ideje, katerih v treznem stanju skoraj ni. Pomemben faktor pa je tudi spanec. Ko kadim, bom dejansko lahko zaspala pred prvo uro zjutraj. S spancem imam že kakšnih 5 let ogromne probleme, tudi tablete mi ne pomagajo, edino kar pomaga je trava. Vem da se to slišijo kot prazni izgovori, a so dovolj močni, da ne neham. Strah me je, da postajam odvisna in da tudi to vpliva na moje mentalno zdravje. 

    Upam, da sporočilo ni predolgo, in dovolj razumljivo, ter da mi boste znali svetovati pri mojih problemih. Hvala za vse.

  • ma

    manja265

    manja265

    Objavljeno: 21 jan. 2025 22:12

    hej,

    želela sem ti sporočiti da nisi edina ,ki se tako počutiš namvreč zadnje leto se počutim enako medtem ko se pogovarjam z prijatelji gledam popolnoma drugam saj me nič ne zanima tudi moje ocene so zelo padle in moji starši se samo še jezijo postalo mi je vseeno za vse ves čas sem samo na telefonu in razmišljam kr neki vendar samo v tem vidim še smisel

    upam da me bo minilo

  • ba

    baltika1

    baltika1

    Objavljeno: 23 jan. 2025 13:14

    Hej,

    hvala ti za odgovor. Čeprav mi je žal zate, sem vesela da nisem sama v tem. Vem da bo čez čas vse minilo, a vseeno si želim, da čimprej najdemo vsi pot iz tega. :)

  • Uredništvo

    Tina Rzeničnik Uršič

    Objavljeno: 27 jan. 2025 18:39

    Odgovor svetovalke:

    Pozdravljena.

    Nočem, da moje pisanje izpade kot neko pametovanje, ampak res želim, da premisliš in si dovoliš pomoči. Rada bi te opozorila, da trava na dolgi rok še poslabša takšne občutke kot jih opisuješ. Za nekaj časa res lahko pomaga in verjamem, da ti pomaga zaspati, a dolgoročno boš imela še več težav, saj se možgani navadijo na nek "mode" in potem težko funkcionirajo drugače. 

    Spodbudila bi te, da poiščeč psihološko pomoč. Če si v dijaškem domu, to pomeni, da ti starša zelo zaupata in verjameta, da si v veliko vidikih odgovorona in samostojna punca. Če jima poveš, da bi si želela strokovne pomoči to še zdaleč ni kar takoj razlog za preselitev ali prešolanje nazaj domov. Vsaj večina staršev ne bi razmišljala tako. Verjamem pa, da je tudi staršem pomembno, da je tvoje mentalno zdravje OK. 

    Težave so rešljive, ampak dovoli si pomoči. Če si že bila pri psihologu v preteklosti je najhitrejša pot do pomoči, da se naročiš v ustanovi kjer si že bila. Bi to šlo? 

    Le pogumno in prosim dovoli, da ti pomagamo/jo.

    Tina Rzeničnik Uršič, mag. psihologije

  • Anonimno

    Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.

  • Brezplačno

    Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.

  • Strokovno

    V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.

Obrazec, kjer lahko zastaviš vprašanje

Vpiši vzdevek. Uporabiš lahko: črke slovenske abecede, številke, presledek, - in _

Izberi spol. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Vpiši svojo starost. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Ne najdeš odgovora?

Zastavi vprašanje