#to sem jaz

Slina v tvojih ustih – od ljubezni do bolezni

Avtor: dr. Stella Sekulić, dr. stom., spec. in Damjan Vincek, dipl. zn. s spec. znanji

ustno zdravje 2 v2

Zakaj sploh razglabljati o slini? Zlasti zato, ker je zdrav pretok sline ključnega pomena za vzdrževanje zobnih, ustnih in splošnih zdravstvenih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj in delovanje zdrave ustne votline.

Najprej si oglejmo nekaj dejstev:

  • Slino proizvajajo žleze slinavke. Okoli 90 % sline producirajo tri glavne žleze slinavke (parotidna, submandibularna in sublingvalna). Preostalih 10 % sline pa nastaja v majhnih žlezah slinavkah, ki se nahajajo v sluznici ustne votline.
  • Sestavljena je iz vode, encimov, beljakovin in mineralov ter drugih organskih snovi. Ima pomembno vlogo pri razgradnji hrane, saj je ustna votlina začetni del prebavnega sistema. Olajša žvečenje in požiranje ter poskrbi za raztapljanje in porazdelitev vodotopnih snovi, ki omogočajo okušanje hrane.
  • Viskoelastične lastnosti sline omogočajo, da se le-ta enakomerno porazdeli in zadrži na površini ustne sluznice ter s tem pomaga mazati, vlažiti in zaščititi ustno votlino.
  • Slina ima tudi sposobnost pufra, kar pomeni, da nevtralizira kislo okolje, ki je nastalo iz ostankov hrane. S tem ščiti pred zobno gnilobo (kariesom) in drugimi ustnimi boleznimi, saj je vir pomembnih proteinov in ionov, ki se vgrajujejo v zobno sklenino in delujejo zaščitno, minerali pa poskrbijo za ohranitev čvrstosti zobne sklenine.
  • Med več kot 50 znanstveno potrjenimi in za zdravje koristnimi snovmi pa je tudi učinkovina, zaradi katere si živali, zlasti sesalci nagonsko ližejo rane. Tkivni in rastni faktorji ter beljakovina histatin dokazano uničuje škodljive bakterije in pospešuje celjenje ran. Verjetno se prav zaradi tega ustne rane zacelijo hitreje kot podobne rane na koži.
  • Na osnovi sline lahko ugotovimo različne bolezni, ki jih povzročajo virusi, bakterije in glive (Sjögrenov sindrom, angina pectoris, miokardni infarkt, sladkorna bolezen, ipd.).
  • Na splošno velja, da izločanje sline nadzoruje avtonomni živčni sistem in na to sami nimamo vpliva, razen pri vnosu hrane in pijače, ki lahko povzroči povečanje ali zmanjšanje izločanja sline. 

Količina proizvedene sline se razlikuje glede na vrsto in intenzivnost stimulacije ter je lahko odvisna od posameznikove bolezni ali konzumacije zdravil, ki vplivajo na delovanje žlez slinavk. Osebe, pri katerih je proizvodnja sline zmanjšana, imajo tako težave z žvečenjem in okušanjem hrane, kar posledično povzroča različna patološka stanja (ureznine, rane, kariozne lezije, ipd.). Takšno stanje se imenuje kserostomija, ki je znak suhih ust.

Da bi se izognili težavam, povezanim z zmanjšano proizvodnjo sline, je priporočljivo vnesti večje količine vode v organizem, saj slina:

  • čisti zobe zaradi njenega stalnega pretoka v ustni votlini,
  • pomaga pri celjenju ran, ureznin, ipd.,
  • se bori z najbolj neprijetnimi mikrobi in glivami ter otežuje njihovo razmnoževanje,
  • razgrajuje hrano na manjše koščke in s tem pomaga pri boljšem okušanju hrane,
  • pomaga pri mečkanju in mešanju hrane, posledično je goltanje in prebavljanje hrane olajšano,
  • zaradi svoje spolzkosti in vsebnosti sluzi pomaga tudi pri govoru, saj se z drsenjem lic, ustnic in jezika tvorijo različni zvoki. 

Resnosti, ki pretijo v slini …

Prek sline se zlahka širijo različni virusi, ki povzročajo številne bolezni. Ena izmed teh je tako imenovana infekcijska mononukleoza oz. Pfeifferjeva bolezen ali bolezen poljubljanja, ki najpogosteje prizadene najstnike in mlade odrasle. Več kot 90 % primerov mononukleoze povzroča virus Epstein-Barr (EBV). Štiri do šest tednov po stiku z okuženo osebo se razvijejo naslednji simptomi:

  • povečana vranica ali jetra,
  • ekstremna utrujenost,
  • vročina,
  • glavoboli,
  • izguba apetita,
  • bolečine v mišicah ali šibkost,
  • izpuščaj,
  • vneto grlo, otekle bezgavke v vratu, pazduhah ali dimljah.

Nekatere okužene osebe simptomov nikoli ne razvijejo, a so vseeno lahko nosilci virusa. Da bi se prepričali o bolezni, se opravijo laboratorijski testi. Bolezen se pozdravi sama in traja največ dva tedna in večinoma mine brez zapletov. Za lajšanje znakov bolezni poljuba se uporabljajo protivirusna in protibolečinska sredstva ter steroidni hormoni.

Pomembna priporočila!

Če ugotoviš, da si se okužil/a z boleznijo poljubljanja, si lahko pomagaš na naslednje načine:

  • Ne deli hrane, pijače ali telesnih tekočin z nekom, ki ima diagnosticirano bolezen poljubljanja ali kakršne koli znake, kot so vročina, kašelj, vneto grlo ali utrujenost.
  • Pij zadostno količino vode.
  • Privošči si počitek in več spanja.
  • Spremljaj svoje počutje oz. zdravstveno stanje.
  • Izogibaj se sladkim in gaziranim pijačam.
  • Izogibaj se športnim aktivnostim.
  • Čisti svoje zobe šele 20 do 30 min po jedi.
  • Izogibaj se dejavnikom tveganja, kot so alkohol, kajenje, droge.
  • V primeru bolečin ali vnetja, lahko uporabiš protibolečinska ali protivnetna sredstva (lahko pa tudi grgraš slano vodo ali uporabiš pastile za grlo)

Vprašanja vrstnikov

Vsa vprašanja