starsi so opasni

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena Kristina!

Veseli me, da si se obrnila na nas za pomoč. Praviš, da so tvoji starši večkrat strogi. V takšnih primerih se ti zgodi, da ti izbruhnejo solze, ki jih ne moreš kontrolirati ali ustaviti. Zanima te, kaj narediti v takšnih primerih, ali se naj postaviš zase in tudi kako. 

Na podlagi tvojega zapisa je razvidno, da so zate to zelo čustveni trenutki. Zato je popolnoma normalno, da se v takšnih trenutkih pojavijo tudi solze. Zanima te, kako lahko preprečiš takšne nezaželene solze. Najprej bi rada izpostavila, da jokanje ni nujno nekaj slabega. Jok je zelo pomemben iz vidika izražanja in prepoznavanja čustev žalosti. Kljub temu pa v določenih trenutkih, ko si želimo rešiti neko situacijo, nas lahko solze pri tem ovirajo. Jokanje težko preprečimo ali pa ustavimo v kratkem času, zato je morda bolj pomembno, da se vprašaš, kaj te solze pomenijo, zakaj je do njih prišlo. Solze so ti lahko opozorilo, da se ustaviš in premisliš, kaj čutiš. Ali čutiš občutke nemoči? Žalost? Sram? Ko boš vedela kaj čutiš in kaj je vzrok za tem, boš lažje uravnavala čustva. Več o prepoznavanju in izražanju čustev najdeš v tem članku, kjer je predstavljenih tudi nekaj napotkov za uravnavanje čustev.

V svojih sporočilih si opisala nekaj primerov situacij, ko so se ti starši zdeli strogi in nepravični ter si dobila občutek, da ne upoštevajo tvojega mnenja. Številni mladostniki imajo pogosto občutek, da jih starši obravnavajo kot da so še vedno otroci, prav tako pa tudi mislijo, da starši sprejemajo vse odločitve samostojno. Zato tukaj lahko pride do velikega razkoraka, frustracij in občutkov nemoči, ki se verjetno odražajo tudi v tvojem joku.

V prvem vprašanju si izpostavila, da te zanima, kako se odzvati v takšnih primerih. Kot eno možnost si zaznala, da se postaviš zase in jim poveš nekaj drugega, kot drugo možnost pa da si tiho. Obstaja pa tudi tretja možnost - se postaviš zase, ampak s tem ne prizadaneš njih. Prva možnost, ki si jo opisala, se nanaša na agresivni način komunikacije, ko se pri pogovoru postavimo zase, zagovarjamo svoje mnenje in pri tem povozimo mnenje drugih, pogosto smo tudi nesramni. Druga možnost se nanaša na pasivno komunikacijo, lahko smo tiho, ali pa sprejmemo mnenje drugih in smo v podrednem položaju. Tretja možnost pa je asertivna komunikacija. To je način pogovora, pri katerem izraziš svoje mnenje, se postaviš zase, ampak hkrati upoštevaš mnenje in potrebe svojega sogovornika in se izogneš kakšrnim koli žalitvam. Več o posameznih vrstah komunikacije, si lahko prebereš tukaj. Pri asertivni komunikaciji imajo velik pomen jaz stavki. Pri njih izrazimo, kako se počutimo in katero vedenje sogovornika je pri nas sprožilo takšno počutje. V priponki ti prilagam delovni list, kjer je uporaba jaz stavkov dodatno razložena in lahko poskusiš oblikovati nekaj takšnih sporočil za vajo. Prav tako pa ti pošiljam še eno povezavo do članka, kjer je v več korakih razloženo, kako izraziti jezo na aseriven način.

Upam, da sem ti z odgovorom nekoliko pomagala oziroma dala nekaj povezav, kjer lahko dodatno raziščeš in dobiš ideje, kako izboljšati komunikacijo in odnos s starši.

Lepo bodi!

Dora Mališ, mag. psihologinja