prosim pomagite

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena,

iz prebranega sklepam, da si trenutno v enem takem težjem obdobju, v katerem se prepleta precej pritiskov tako s strani okolice, kot s tvoje strani. Kot vidim, sama trenutno opažaš težave na različnih področjih (šola, jahanje, odnosi z družino…). Tvojim letom primerno so te zadeve lahko nekaj običajnega, saj si začenjaš graditi svoj lasten jaz, zaradi česar je normalno, da prideš v spor s starši in drugimi. Prav tako si v obdobju rasti in močnega čustvenega doživljanja in se zato lahko hitreje razburiš ali pa se ti ne zdi prav, kaj se s teboj dogaja.

Kot si tudi sama omenila, nisi navedla nobenega specifičnega vprašanja, s čimer ni nič narobe, služi pa lahko kot informacija, da morda tudi sama ne veš, kje se problemov lotiti. Naj te povabim k razmisleku o področjih, ki si jih navedla.

Začela bom z odnosom z mamo. V obdobju, v katerem si, nam je velikokrat pomembnejše druženje s svojimi prijatelji kot pa s starši. Ker pa starše za svoje otroke seveda še vedno skrbi, jih želijo na različne načine zaščiti. Na primer z omejitvijo odhodov ven ali uporabe telefonov in podobno. Glede tega je najbolje slediti neki uravnoteženosti. Pravila vseeno obstajajajo in se morajo upoštevati, da spoznamo kaj je prav in kaj ne ter da ne odtavamo predaleč. Prav tako pa je pomembno, da so ta pravila smiselna in ustrezno določena. Zato predlagam, da se z mamo glede teh omejitev iskreno pogovorita, si izmenjata skrbi in pomisleke ter poskušata priti do skupnega dogovora (kompromis). V povezavi s tem si lahko tukaj prebereš kratek prispevek: https://www.tosemjaz.net/razisci/moje-telo-in-zdravje/dosti-imam-starsev/).

Obenem si omenila, da veliko jočeš. Marsikdo pozna občutek, ko bi se najraje stisnil pod odejo in se zjokal. S tem ni prav tako nič narobe, dokler nas ne začne omejevati. Takrat je dobro, da se glede stiske s kom, ki nam je blizu, pogovorimo. Že to nam lahko pomaga, da se nekoliko odvali kamen od srca. Na to temo ti lahko prav pridejo nasveti tukaj: https://www.tosemjaz.net/razisci/custva-in-psihicne-stiske/ne-izogibam-se-problemom-poskusam-jih-resevati/ .

Prav tako si zapisala, da ti ni všeč tvoja postava. Kot prvo, postava ni edino, kar imamo, v sebi nosimo še mnogo več. To da imamo nekoga radi, da opravljamo zanimive poklice, športamo… In že to, da sprejmemo svoje telo, takšno kot je, je priložnost, da ta hvaležnost sije navzven. Ob tem te tudi povabim, da se osredotočiš na stvari (ljudi, predmete, trenutke…), za katere si hvaležna. Morda ti lahko pomaga pisanje dnevnika hvaležnosti (https://www.tosemjaz.net/razisci/sola-ucenje-in-prosti-cas/dnevnik-hvaleznosti/ ).

Upam, da ti bo kakšen izmed predlogov prišel prav :) .

Želim ti vse dobro na tvoji poti,

Tinkara Primec, dipl. psihologinja (UN)

 

Uredništvo