Skoči do osrednje vsebine

Dosti imam staršev!

Avtor: doc. dr. Tina Bregant, dr.med., specialistka pediatrije, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine

»Dosti imam staršev. Zame so pomembni samo še prijatelji!«

V obdobju najstništva se začnete osamosvajati in ločevati od svoje izvorne družine. Prijatelji vam postanejo izjemno pomembni. V njihovi družbi najstniki iščete svoje mesto v svetu. Tako mora biti, saj je najstništvo in mladostništvo zadnja stopnička na poti v odraslost in popolno samostojnost.

Odrasli, predvsem starši, pa so za vas, najstnike še vedno izjemno pomembni. Nenazadnje so za vas odgovorni in so vas dolžni preživljati praviloma do polnoletnosti oziroma  največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti, če se redno šolate ali če ste vpisani na izredni študij.  Odrasli so poleg formalnih dolžnosti za vas pomembni tudi z vidika odraščanja: lahko so vam zgled, kaj bi radi oziroma ne bi radi postali. Včasih so odrasli zgledi res slabi in lahko ostali odrasli razumemo, zakaj nas imate dovolj. K sreči pa v večini družin sklenemo določene kompromise in z nekaj prilagoditvami še kar dobro shajamo.

Nihče ni popoln – ne najstniki, ne starši

Pri osamosvajanju imamo včasih občutek, da nas ne podprejo ravno tisti, za katere bi to najbolj pričakovali. Podobno kot imate vi dovolj staršev, verjetno včasih starši obupujejo nad vami. Težava je velikokrat v naših pričakovanjih. Starši naj bi bili ljubeči in popolnoma razumevajoči,  praktično popolni starši, ki otrokom omogočijo vse – vendar pa to ni mogoče. V življenju je tako, da ni nihče popoln, niti starši ne.

Zato se pri odnosu s starši poskusimo otresti svojih pričakovanj in primerjanj z drugimi. Ni nujno, da se s starši v vsem strinjamo, toda uporabimo svoje možgane, ki so v najstništvu že intelektualno povsem dorasli odraslim možganom. Poslušajmo argumente, jih utemeljeno zavrnimo ali pa sprejmimo, bodimo v odnosih in komunikaciji odkriti in toliko vljudni, kot smo tudi sicer. Pri argumentiranjih je nujno, da se naučimo učinkovite in spoštljive komunikacije, saj vsak od nas, ne glede na starost, rad ohrani svoje osnovno dostojanstvo. Na ta način se bomo naučili prevzemanja odgovornosti, sklepanja kompromisov in dogovorov, kar nam bo kasneje v življenju še kako prav prišlo. Srečno!