Nezadoviljstvo

Odgovor svetovalke:

Živjo, 

hvala, da si delila svojo zgodbo. Zdi se, da je trenutno res veliko stvari, ki te bremenijo, pa urediva malo zmedo - probleme je vedno dobro najprej urediti v skupine. Govoriš o naslednjih težavah: menjava športa, pritiski v šoli, pričakovanja družine oz. mame, tvoj odnos do telesa in prehrane ter tudi odnosi s prijateljico. 

Že spopadanje z zahtevami srednje šole je lahko velik zalogaj, če pa dodamo še šport, nehomogenost v družini in telesne spremembe … videti je, da je zid previsok. Ampak verjamem, da ti bo uspelo! Kdor se oglasi na tak način ima v sebi veliko željo in tako tudi moč, za spremembe. Te bo treba uvesti postopoma in načrtno, potem pa boš kar naenkrat ugotovila, da si že na pol poti :-)  

Najprej ti moram zagotoviti, da so tvoji občutki normalni. Veliko mladih se v tvoji starosti srečuje s podobnimi občutki o motivaciji, teži in pritiskih okolice. Ti nisi sama v tem.

Kar se tiče športa – povsem v redu je, da ne želiš biti profesionalna športnica. Šport je lahko užitek, zdrava navada ali nekaj, kar te osrečuje – ni pa nujno, da je tvoja prihodnost vezana nanj. Pomembno je, da si ti sama razjasniš, zakaj sploh treniraš – je to zato, ker te veseli? Ker se po treningu bolje počutiš? Če je odgovor "ne", potem imaš pravico razmisliti o tem, ali je to prava stvar zate. Kar pa ne pomeni, da moraš popolnoma opustiti gibanje – mogoče bi bilo smiselno poiskati obliko športa, ki ti ustreza in ni vezana na tekmovalne uspehe.

O prehrani in kilogramih – najprej, ne rabiš se sovražiti zaradi tega. Pogosto se zgodi, da zaradi stresa v šoli, novih obveznosti in pritiskov začnemo jesti bolj impulzivno. To, da te prime želja po sladkem in da potem poješ več, je lahko posledica občutka krivde in stresa – ne pomeni pa, da si slaba ali da nimaš nadzora. Poskusi pogledati, kje je možno v tvoj dan vključiti redne obroke, ki te res nasitijo, da ne pride do tega, da telo "panično" zahteva sladkor. In na drugi strani: bodi man strogoa do sebe. Če kdaj poješ sladkarijo, to ne pomeni, da je cel dan "uničen". Ena sladkarija ni problem – težava je, če te potem občutek krivde sili v prenajedanje. Tukaj je članek o tem, kako lahko izbiraš bolj zdravo prehrano.  

Pomembno: razmisli o svojih ciljih. Kaj si želiš doseči? Če imaš veliko obveznosti, si morda naložiš preveč. Poskusi si postaviti jasne prioritete, kaj je tisto, kar resnično potrebuje tvojo pozornost, in kaj lahko odložiš ali celo opustiš. Povezava na članek o tem je tukaj.

O odnosih z družino in prijatelji – razumem, kako je, ko ti drugi govorijo, kaj bi morala početi, in te s tem še bolj obremenjujejo. Mogoče bi lahko našla način, da s svojo mamo odkrito in mirno govoriš o tem, kaj si ti želiš? Včasih starši ne razumejo, da imamo mi drugačne cilje, dokler jim tega res ne povemo. Kar se tiče prijateljstva – če te prijateljica izčrpava in ne čutiš, da ti odnos nekaj daje, razmisli, ali je to res oseba, s katero se želiš družiti. Lahko pa tudi poskusiš spoznati nove ljudi – morda v kakšnem krožku, na športnih dogodkih ali drugje.

Kaj zdaj?

Daj si malo prostora, da razmisliš, kaj si v resnici želiš – pri športu, v šoli in pri odnosih. Nikoli ni prepozno. Zelo veliko športnikov zamenja šport ali se k njemu vrne, tudi po daljšem premoru, in so pri tem zelo uspešni. Tvoja želja in motivacija sta ključni! Če te skrbi, kako boš to povedala odraslim (staršem, trenerjem …) najprej zberi svoje misli - napiši svoje razmišljanje in želje na papir, da boš dobro pripravljena. Nato pa razloži, kaj si želiš ta trenutek. Poudari, kako se ob tem počutiš in zakaj je to zate pomembno. Morda jih bo presenetilo, a ko bodo videli, kako resno razmišljaš, ti bodo pripravljeni pomagati.

Obrni se na trenerje_ke, povej jim, kaj razmišljaš in vprašaj, kakšne so možnosti po njihovo. Morda imajo ideje, ali pa ti pomagajo najti rešitev, ki bo zate primerna in izvedljiva.

Poskusi biti bolj nežna do sebe pri prehrani – telo ni tvoj sovražnik.

Če te kdo obremenjuje s pripombami o tvoji teži, imaš pravico reči, da ne želiš govoriti o tem.

Če se počutiš preobremenjena, bi bilo morda dobro, da se s kom še kdaj pogovoriš – z osebo, ki ji zaupaš, lahko se obneš na šolsko svetovalno službo, lahko pa pošlješ še kakšno vprašanje nam. 

Če te še kaj muči, piši – nisi sama.

Tina Jeromen, univ. dipl. psih.

Odgovor svetovalke:

Najprej – čestitam! Super je, da si ob ogledu prvenstva spet začutila ljubezen do svojega športa. To je čudovit občutek in tudi dober opomnik, da včasih pridejo obdobja dvomov, a to ne pomeni, da nekaj ni zate. Dvom lahko pomeni le, da potrebuješ malo (več) časa in razmisleka. Prav tako je odlično, da si se glede kilogramov umirila in razumela, da za spremembe ni treba hiteti.

To, kar si zdaj doživela, je pomembna izkušnja: vse, kar čutimo, se sčasoma spremeni ali umiri. Ko smo v stiski, se zdi, da bo vedno tako, a čustva se spreminjajo in včasih že manjši trenutek, kot je bilo v tvojem primeru gledanje tekme, prinese nov pogled. To si je vredno zapomniti tudi za naprej!

Kako si postaviti cilje glede šole?

Ker si omenila, da te zdaj najbolj skrbi šola, si lahko skupaj postaviva nekaj smernic:

Določi, kaj je res pomembno. Imaš veliko predmetov, a vsi niso enako zahtevni. Premisli, kateri predmeti ti gredo lažje in kateri ti povzročajo največ težav – tam se splača vložiti malo več truda.

Postavi si jasne in realne cilje. Namesto "hočem se učiti več" si reci: "Vsak dan bom naredila povzetek snovi za en predmet." "V naslednjem tednu bom ponovila 10 strani za test." "Domače naloge bom delala vsak dan, takoj po šoli."

Načrtuj vnaprej. Poskusi si narediti urnik učenja, tako da ne učiš vsega zadnji trenutek. Če veš, da imaš test v petek, si razdeli snov na 3 dni, namesto da se učiš samo dan prej.

Uči se v krajših intervalih. Dobra metoda je t.i. Pomodoro tehnika: vzameš si 25 minut, v tem času delaš samo eno stvar in potem narediš 5-minutni odmor. Srednješolci povejo, da jim ta način pomaga, da so dlje sveži in lažje ostanejo zbrani.

Pazi na sprostitev. Pomembno je, da v svojem urniku določiš tudi čas za druženje in druge stvari, ki te napolnijo z energijo ali sprostijo. Preveč dela brez odmora nas le izčrpa in potem večkrat izberemo slabe namesto dobrih navad.

Bodi prijazna do sebe. Če ti kakšen dan ne uspe vsega narediti, to ni konec sveta. Pomembno je, da se vrneš na pot in ne obupaš.

Če želiš, lahko napišeš kakšen predmet ali situacijo, ki ti najbolj povzroča težave, pa bova skupaj poiskali še kakšno strategijo. Vsekakor pa – pohvalim te, da si se umirila in sama pri sebi razjasnila stvari. To je velik korak naprej! Če te še kaj skrbi, piši!

Tina Jeromen, univ. dipl. psih.