Skoči do osrednje vsebine

Vprašanje:

Kako prepoznati travmo?

Tema: Čustva

  • Gh

    Ghost

    Ghost

    Objavljeno: 27 okt. 2024 21:13

    Letos sem opazila velike slabe spremembe mojega mentalnega zdravja. Pocutim se votlo, brez custev, kot da je vse zanimanje za svet izginilo. Ves cas se mi zdi da sem edina ki to dozivlja in da me nihce ne more razumeti. Zacenjam domnevati, da imam nekaksno travmo ki je ne prepoznam.

    Kaj je narobe z mano in kako se spravim spet k sebi?

  • Uredništvo

    Urška Žerak

    Objavljeno: 29 okt. 2024 10:13

    Odgovor svetovalke:

    Pozdravljena,
    hvala, da si se oglasila in mi zaupala svoje težave. Če te pravilno razumem pišeš, da se zadnje čase ne počutiš dobro in da nimaš zanimanja za stvari okoli tebe. Žal mi je, da se tako počutiš. Bi mi lahko zaupala kaj več o tem? Kako se sicer počutiš? Kakšne odnose imaš s prijatelji in starši? Kakšne misli ti gredo skozi glavo? Ali te morda kaj obremenjuje, teži?

    Travma je zelo pogosto nekaj, kar ne prepoznamo zlahka, ker lahko pride iz različnih dogodkov, ki jih doživimo kot močne in čustveno boleče. Travmo lahko povzročijo stresni dogodki, nepričakovana izguba, čustvene ali fizične poškodbe, pa tudi stalna čustvena napetost ali občutek nerazumevanja in zavrnitev. Simptomi travme se pogosto kažejo kot občutki praznine, nezmožnost občutiti čustva, odmaknjenost od sveta in od sebe, pa tudi kot občutek, da nas nihče ne more razumeti.

    Za začetek bi bilo morda koristno, če bi si vzela nekaj trenutkov vsak dan samo zase in raziskala, od kod izvirajo tvoji občutki. Morda lahko začneš z zapisovanjem svojih čustev in občutkov v dnevnik. Vsak dan si vzemi nekaj minut časa in napiši, kaj se ti je lepega zgodilo tekom dneva.

    Morda se lahko oglasiš pri svetovalni delavki v šolski svetovalni službi in jo prosiš za pomoč. Predstavljam si, da bo breme, ki ga nosiš v sebi, lažje, če ga boš z nekom delila, obenem pa ti pogovor lahko pomaga pri boljšem prepoznavanju lastnega doživljanja v zvezi s tem ter iskanju načinov spoprijemanja. Nič ni narobe s tabo – tvoja notranja stanja so odziv na nekaj, kar si morda doživela in česar še ne razumeš povsem.

    Spodbudila bi te k temu, da se vsak dan potrudiš in narediš nekaj dobrega zase, nekaj kar te veseli. Na primer, kljub temu, da se počutiš brezvoljno zberi zadnje moči in pojdi na sprehod, beri knjigo, pokliči prijateljico, ali počni karkoli drugega, kar ti bo v zadovoljstvo in sprostitev.

    Vesela bom, če se še kaj oglasiš in mi zaupaš, kako se počutiš. Če se želiš še o čem pogovoriti, sem ti na voljo.

    Želim ti vse dobro.

    Prijazen pozdrav,

    dr. Urška Žerak, mag. psihologije

  • Gh

    Ghost

    Ghost

    Objavljeno: 30 okt. 2024 08:51

    Moji odnosi z ljudmi so vredu. Z vsemi se vec ali manj razumem. Ceprav pa je tudi res, da smo letos dali mojega macka Simbo uspavat 28. maja in se od takrat naprej ne morem nikoli popolnoma zbrati. Kadarkoli sem zalostna mi gre on po glavi in se hocem samo razjokati, zato si ne pustim obcutiti zalosti. Pa tudi zdi se mi da je moji simpatiji vsec moja starejsa sestra. Ker se prejsnji teden na tekmi (ker sva oba karatejista), ko je zgubil ni pustil miriti in se je samo razburil na vse, tudi name, in sem mu pac dala prostor in cas da se ohladi. Samo moji sestri pa je pustil blizu. Ceprav ga je spravila v boljso voljo, je mene to malce prizadelo, ampak sma se tako tudi lahko zblizala. Zdaj pa se, iz nobenega razloga, pocutim osamljeno, kot da se to še nikomur, v celi zgodovini clovestva, ni zgodilo. Poleg tega se pa od Simbine smrti pocutim votlo in se mi zdi da mi je to, na nek nacin, zadalo travmo. Ce bi to govorila v soli, prijateljem in podobno, bi me bilo strah, sram in povrh vsega bi se se razjokala, zato pa to pisem strovkovnjakom za nek profesjonalen odgovor.

    Sem pa tudi opazila, da mi je lazje govoriti o tezavah s pisanjem kot da bi to preprosto govorila. Vse mi je lazje ko to zapisem in razmisljam o mojem dnevniku dobrih in slabih reci. Toliko da ves da mi je vsaj se nekaj v veselje.

  • Uredništvo

    Urška Žerak

    Objavljeno: 04 nov. 2024 13:15

    Odgovor svetovalke:

    Pozdravljena,

    hvala, da si se ponovno oglasila. Izguba hišnega ljubljenčka je lahko res boleča, sploh če si bila z njim globoko povezana. Povsem normalno je, da ti misel na izgubljenega ljubljenčka sproža žalost, in ta žalost se lahko pretvori tudi v občutek praznine, ker je bil pomemben del tvojega življenja.

    Opisuješ tudi, da te je prizadelo, ker se je tvoja simpatija bolj zbližala s tvojo sestro. Občutek osamljenosti zaradi simpatije, ki se bolj zbližuje s tvojo sestro, je razumljiv. Ko nam nekdo, ki nam je všeč, ne posveti toliko pozornosti, kot bi si želeli, se lahko počutimo zavrnjene ali celo spregledane.

    Pišeš tudi, da svojih občutkov ne želiš deliti s prijatelji, ker te je strah in sram. Bi mi lahko zaupala, česa se bojiš? Predstavljam si, da ti bo lažje, če boš svoje občutke delila z nekom, ki mu zaupaš, obenem pa ti pogovor lahko pomaga pri boljšem prepoznavanju lastnih čustev.

    Menim, da je super, da poskušaš svoje občutke opisati v dnevniku. Tvoj dnevnik je lahko varen prostor za raziskovanje tvojih čustev in občutkov. S pisanjem lahko postopoma začneš bolje prepoznavati čustva, ki jih doživljaš, obenem pa se lahko spomniš lepih trenutkov in drobnih malenkosti, ki ti lepšajo dneve in ti prinašajo veselje. Morda lahko preizkusiš  tudi katero izmed tehnik preusmerjanja pozornosti, ali tehnik sproščanja.

    Če želiš, lahko mogoče izkoristiš možnost spletnega svetovanja na naši spletni strani #ToSemJaz. Psiholog bo na voljo za pogovor danes, 4. 11. ob 19. uri na spodnji povezavi: https://www.tosemjaz.net/pogovori-se/.

    Vesela bom, če se ponovno oglasiš in napišeš še kaj več o svojem doživljanju.

    Prijazen pozdrav

    dr. Urška Žerak, mag. psihologije

  • Gh

    Ghost

    Ghost

    Objavljeno: 06 nov. 2024 21:09

    Nevem zakaj me je zelo strah osamljenoti. Kot da ze v naprej vem da bom kot odrasel clovek osamljena. Poleg tega se ne bojim klasicnih stvari (npr. pajki, tema, hrosci...). Iz meni neznanega razloga me je strah izgube pomembnih ljudi in zivali v zivljenju. Prav tako se mi zdi da je moji simpatiji vsec moja sestra. Zelo velikokrat pride do nje in zacne pogovor. Ne razumi me narobe. Vesela sem za njega ampak mi je to zelo tezko sprejeti. Ali imate kaksen nasvet na to temo? Na sreco v soboto pride moja najboljsa prijateljica na obisk in ji lahko povem ve glede custvene votlosti, simpatije ipd. Ce bi sem pisala vse kar sem jaz od bolecih izkusenj dozivela do zdaj bi zapolnila ogromno prostora. Upam da imate kakrsen koli nasvet ki bi mi na to temo se lahko pomagal.

  • Uredništvo

    Urška Žerak

    Objavljeno: 07 nov. 2024 11:47

    Odgovor svetovalke:

    Pozdravljena,

    hvala, da si se ponovno oglasila in mi zaupala svoje skrbi. Če te pravilno razumem, opisuješ, da te je strah občutka osamljenosti, kar je razumljivo, saj si v procesu žalovanja za izgubljenim hišnim ljubljenčkom. Morda je tvoj strah odraz tega, da ti pomembne osebe in živali v tvojem življenju veliko pomenijo in ti prinašajo občutek topline in varnosti. Mi lahko morda zaupaš kaj več o tem, v kakšnih okoliščinah se ti pojavljajo skrbi v zvezi z osamljenostjo? Kaj jih sproža?

    Pomembno je, da se zavedaš, da se vsakdo izmed nas vsakodnevno srečuje z najrazličnejšimi strahovi in skrbmi. Razumem pa, da te strahovi in skrbi obremenjujejo. Predlagala bi ti, da nadaljuješ z zapisovanjem svojih misli in občutkov v dnevnik. Na naslednji povezavi najdeš nekaj koristnih nasvetov, ki so ti lahko v pomoč pri soočanju s strahovi in skrbmi.

    Glede simpatije in njegove pozornosti do tvoje sestre se mi zdi povsem razumljivo, da se počutiš razdvojeno – vesela si zanj, a hkrati občutiš bolečino ali morda celo ljubosumje in s tem ni nič narobe. Morda bi ti pomagalo, če razmisliš, kaj te pri njemu privlači, saj ti to lahko pomaga bolje raziskati tvoje želje v odnosih.
    Veselim se zate, da boš imela priložnost, da deliš svoje misli in občutke s svojo najboljšo prijateljico. Pogovor z njo ti bo verjetno prinesel nekaj olajšanja in morda boš bolje razumela svoja čustva in občutja, obenem pa je to priložnost, da vajino prijateljstvo še poglobita. Morda bi ti pomagalo, če bi svoje misli oz. vprašanja za prijateljico pred srečanjem zapisala – včasih nam to pomaga pri tem, da jih lažje izrazimo.

    Če imaš še kakšno vprašanje, se lahko ponovno obrneš name.

    Lepo bodi in vse dobro ti želim.

    dr. Urška Žerak, mag. psihologije

  • Gh

    Ghost

    Ghost

    Objavljeno: 10 nov. 2024 21:56

    Hvala za odgovor. Ceprav prijateljicin obisk ni bil uspesen (zbolela je), sma se poklicale. Povedala sem ji o tezavah in koncno sem se pocutila razumljeno in sprejeto.

    Osamljeno se pa pocutim na sploh ko kdorkoli omeni sport, slovenske filme, morje na Hrvaskem ali solske oz. obcinske prireditve. Teh stvari jaz ne maram.

    Poleg tega sem zacela opazati, da me cloveski dotik opozarja na nekaj nevarnega. Ce se me kdo dotakne se ustrasim in pripravim na najslabse. Edina izjema sta moja BFF in simpatija.

    Z njim sem se pa zblizala. Trening sem imela nazadnje v petek, 8.novembra. Ta dan sem se s prijateljico pogovarjala, ko se je iz lepega vkljucil v pogovor in isto na koncu. To se mi zdi da se je zgodilo, ker so se vsi ostali ze pogovarjali o necem ampak on ni razumel. Ob vsakem primeru me je ozitivno presenetil.

     

  • Uredništvo

    Urška Žerak

    Objavljeno: 12 nov. 2024 13:05

    Odgovor svetovalke:

    Pozdravljena,

    hvala za tvoj ponoven odziv. Vesela sem, da si našla podporo pri prijateljici, čeprav v nekoliko drugačni obliki. Občutek sprejetosti in razumevanja ti bo zagotovo pomagal pri skrbi za dobro počutje.

    Razumljivo je tudi, da se počutiš izključeno pri temah, ki te ne zanimajo. Takšne teme lahko včasih poudarijo občutek, da nisi del iste zgodbe kot drugi, kar lahko hitro vodi do občutka osamljenosti.

    Kar pa se tiče občutka nelagodja ob dotiku, je možno, da si razvila neko vrsto obrambnega mehanizma. Se morda spomniš kakšne neprijetne izkušnje v zvezi s tem? Vsekakor je pomembno poslušati svoje telo in te občutke jemati resno, saj ti lahko veliko povedo o tem, kaj potrebuješ za občutek varnosti.

    Lepo, da si doživela pozitiven trenutek s simpatijo. Njegov vklop v pogovor brez pritiska in njegovo zanimanje ti verjetno kaže, da uživa v tvoji družbi.

    Če se želiš še o čem pogovoriti, sem ti na voljo.

    Želim ti vse dobro.

    Prijazen pozdrav,

    dr. Urška Žerak, mag. psihologije

  • Gh

    Ghost

    Ghost

    Objavljeno: 12 nov. 2024 21:28

    Na zalost nimam odgovora na vase vprasanje. Ce se cesa spomnim, vam takoj sporocim. Zdi se mi, da se glede tega moje stanje slabsa. Kadarkoli me hvalijo ali recejo da mi nekaj "pase" mi postane izjemno neprijetno (seveda ne stejem pod to mojo BFF in simpatijo).

    Imam pa tudi tezavo. Na treningu sem po nesreci poskodovala prijateljico in prijatelja. Se vedno se krivim za to in mi je res zelo hudo. Upam da mi oprostita. Zelo me pa zanima... Ali imate kaksen nasvet glede tega?

    To je pa hkrati tudi dobro, kersem se z simpatijo zblizala. V parih smo delali in vadili, ko sma pristala skupaj. Njega sem ocitno edinega (poleg ucitelja) presenetila. Malce sma se hecala glede tega (ne na nesramen nacin), po koncu pa sem se dejansko pocutila bolje glede sebe. Opazila sem tudi da me je spravil v bolgso voljo in sem pri njemu imela vec koncentracije.

  • Uredništvo

    Urška Žerak

    Objavljeno: 14 nov. 2024 11:24

    Odgovor svetovalke:

    Pozdravljena,
    hvala, da si se ponovno oglasila. Če te pravilno razumem opisuješ, da težko sprejmeš pohvalo. Bi mi morda lahko zaupala kaj več o tem? Občutek neprijetnosti ob pohvalah je lahko povezan z občutki lastne vrednosti ali prepričanjem, da si pohvale ne zaslužiš – ampak to ni res. Si edinstvena in zagotovo imaš veliko pozitivnih lastnosti, ki jih lahko ponudiš ljudem okoli sebe. Spodbudila bi te, da začneš delovati v smeri sprejemanja sebe. Morda za začetek poskusiš s tem, da vsak dan pomisliš na eno stvar, ki ti je všeč pri tebi in to zapišeš v beležko ter se na koncu dneva spomniš na to. Nato pa počasi preidi tudi na stvari, ki ti mogoče niso tako zelo všeč in jih poskusi sprejeti. Pomembno je, da se zavedaš, da nihče izmed nas ni popoln in da ima vsak kakšno stvar, ki ga moti na njem. Nekaj koristnih nasvetov za izboljšanje samopodobe najdeš tudi v spodnjem prispevku.

    Glede poškodbe prijateljice in prijatelja je povsem normalno, da se počutiš krivo, vendar si najbrž že storila vse, kar je bilo v tvoji moči – opravičila si se in povedala, da ti je žal. Pomembno je, da sebi daš dovoljenje, da spustiš občutek krivde, saj nesreče niso tvoja namera, ampak nekaj, kar se zgodi.

    Veseli me, da si se zbližala s svojo simpatijo in da tvoja simpatija pozitivno vpliva na tvoje počutje. Poskusi si te pozitivne izkušnje priklicati v misli takrat, ko se morda ne boš počutila najbolje.

    Zaupaj vase in verjemi, da ti s trudom in močno voljo lahko uspe marsikaj. Če se želiš še o čem pogovoriti, sem ti na voljo.

    Prijazen pozdrav

    dr. Urška Žerak, mag. psihologije

  • Gh

    Ghost

    Ghost

    Objavljeno: 16 nov. 2024 08:55

    Vceraj sem imela se en trening, kjer sta bila prijatelja, ki sem ju poskodovala. Se enkrat sem se jima opravicila. Najbolj me je pa razveselilo to, da sta zdaj odlicno, da ju nic ne boli in da mi ne zamerita.

    Ideja zamere mi pride v glavo zaradi "toksicnih ljudi" v soli. Karkoli naredim, karkoli recem, zmeraj so mi rekli (vecina bliznjih prijateljic) cudna si ali kaj je s tabo narobe. Tolikokrat so mi ze to rekli, da karkoli mi recejo, ce tudi je pohvala, dobra ali slaba novica me ne prizadene vec. Morda je tocno to vplivalo na mene in mi vecina pohval zato ne pridejo do zivega in mi je ob njih neprijetno (zmeraj pod to izklucujem BFF in simpatijo). Zdi se mi pa zelo neprijetno ker mojo "cudnost" spreminjajo sele zdaj v pohvale (npr.: ti si najnolj cudna oseba ki jo poznam in to je ena tvojih boljsih lastnosti).

    Morda ima to vse vpliv na tezavo ob dotiku ljudi. Ce prav se ne za enkrat ne spomnem razloga za to se mi zdi da ima to vpliv na to, sloh ker sem pred 2 letoma bila vredu s tem. Lani so se zaceli ti komentarji o mojem obnasanju. To je tudi razlog za mojo sramezljivost v soli ne pa na treningu. Tam so vsi podporni in prijazni do vseh, ne glede na starost in izgled.

  • Uredništvo

    Urška Žerak

    Objavljeno: 25 nov. 2024 13:21

    Odgovor svetovalke:

     

    Pozdravljena,

    hvala za tvoj ponoven odziv. Vesela sem zate, da sta prijatelja dobro in da ti ne zamerita, to si je zagotovo prineslo olajšanje. Menim, da je odlično, da ti trening predstavlja prostor, kjer lahko izraziš svoje misli in čustva brez strahu pred obsojanjem.

    Opisuješ, da se v šoli srečuješ s sošolci, ki te ne sprejemajo takšno, kot si. Žal mi je, da to doživljaš. Morda je vedenje sošolcev vplivajo tudi na tvojo samozavest in odnos do sebe. Opisuješ, da od sošolcev sedaj dobivaš komplimente glede tvoje domnevne »čudnosti« in da ti je zaradi tega neprijetno. To je povsem razumljivo, saj glede na tvoje predhodne izkušnje, ti »komplimenti« zvenijo neiskreno.

    Si morda razmišljala o tem, da bi se o svojih težavah pogovorila z osebo, ki jih zaupaš? Morda bi se lahko zaupala šolski svetovalni delavki v šoli? Pogovor ti lahko pomaga pri boljšem prepoznavanju lastnega doživljanja ter iskanju načinov spoprijemanja.

    Morda lahko izkoristiš možnost spletnega svetovanja na naši spletni strani #ToSemJaz. Svetovalka ti bo na voljo za pogovor danes zvečer med 19. in 20. uro ter v sredo, 27. 11. med 19. in 20. uro na spodnji povezavi.

    Želim ti vse dobro.

    Prijazen pozdrav

    dr. Urška Žerak, mag. psihologije

  • Gh

    Ghost

    Ghost

    Objavljeno: 30 nov. 2024 16:01

    Res vam hvala za vse odgovore in nasvete. Seveda so se pa nasle spet nove tezave.

    V soli in specificno v mojem razredu izrabljajo moje razumevanje in dobre odnose z prakticno vsemi. Letos pred bozicnimi prazniki grem v solo v naravi, kjer bomo prespali v hotelu. V razredu bodo (predvidlivo) locili fante in punce na nekaj sob. Mene so na zacetku punce "metale" po razporeditvi. Ko smo pa dobili razporeditev so se nekatere ze razdelile in me vprasale ce mi je vredu soba, ampak najbolj sem se zelela pritoziti, ler se je ena od samovsecnih sosolk oglasila (ni bila del pogovora) pa saj je vseeno, ker se itak razume z vsemi. Zdaj pa me zanima, ali sem prevec prijazna, glede na to da nekatere to izrabljajo?

    Pa to ni edina zadeva ki me muci. Na treningu se je pojavil star ucenec, ki ga ne poznam tako dolgo, ampak ga uvrscam med bliznje prijatelje zaradi njegovega carma in truda ki ga vlaga v nove prijatelje (kot jaz). Zdi se mi pa da je moji ze od zacetka leta simpatiji vsec moja prijateljica (ki sem jo pred par tedni poskodovala), ker se vecino casa pogovarjata. Malce sem ljubosumna, a vesela ker sta se nasla. To mi je tudi dalo misel, da ce bota skupaj bo mojo zdaj simpatijo morda "zamenjal" ta novi ucenec. Za malce ozadja: novinec je za tri leta starejsi, zelo dobro se razumeva, imava tudi nekaj skupnih notranjih vicev, ki jih drugi ne razumejo, zmeraj sem vesela, ko ga vidim na treningu, poznava se okoli 1 mesec itd.

    Upam da bodo dodatne informacije pomagale in da boste nasli laksen odgovor na moje tezave.

  • Uredništvo

    Urška Žerak

    Objavljeno: 04 dec. 2024 09:04

    Odgovor svetovalke:

    Pozdravljena,

    hvala, ker si ponovno delila z mano svoje misli in občutke. Vidim, da se trenutno soočaš z več različnimi situacijami, ki te obremenjujejo, zato bi te toplo povabila, da svoje težave zaupaš šolski svetovalni delavki. Kaj meniš o tem? Bi zmogla narediti ta korak?

    Morda ti je lahko v pomoč tudi spletno svetovanje na naši spletni strani #ToSemJaz. Svetovalka ti bo na voljo za pogovor zvečer med 20:00 in 21:00 ter v četrtek, 5. 12. med 20:00 in 21:00 na tej povezavi. 

    Opisuješ, da se ti zdi, da sošolke v šoli izkoriščajo tvojo prijaznost. Morda razmisli o tem, kako bi lahko svoje želje in potrebe bolj jasno sporočila in mirno ter odločno povedala sošolkam, kaj ti ustreza. Nekaj koristnih nasvetov o asertivni komunikaciji najdeš na spodnji povezavi.

    Kar zadeva simpatijo in tvojo prijateljico, bodi potrpežljiva, morda gre le za prijateljski odnos. Opisuješ tudi, da se dobro razumeš z novim učencem na treningu. Če se ob njem dobro počutiš in uživaš v vajinem prijateljstvu, je to dober znak. Ni treba, da ga vidiš kot zamenjavo za simpatijo – lahko uživaš v tem, da imaš ob sebi novega prijatelja. Čustva so zapletena, še posebej v mladostništvu. Predlagam ti, da si dovoliš raziskovati in opazovati, kako se počutiš ob različnih ljudeh.

    Želim ti vse dobro.

    Prijazen pozdrav

    dr. Urška Žerak, mag. psihologije

  • Gh

    Ghost

    Ghost

    Objavljeno: 07 dec. 2024 21:33

    Se enkrat se vam zahvaljujem za vse odgovore. Imam pa na nek nacin dobro novico.

    Se še spomnete moje tezave s cloveskim dotikom? No, zdi se mi, da sem nasla vzrok tega. Lansko leto sem cakala na moj cas odhoda iz sole. Uciteljica je odsla na WC in jaz sem ostala sama s mojim prej enim najbliznjih prijateljev. Nekaj sva se igrala (ne spomnem se kaj) in ta igra je vsebovala risanje po papirju. Oba sva (takrat) zelo slabo risala. Preden sem odsla in ga pustila samega mi je pri prsih majco potegnil, da je videl notranji del in mi papircek potisnil notri (na sreco sem specificno tisti dan prvic nosila modercek). Tisti dan se je cel cas obnasal rahlo cudno. Po tem "incidentu" sem ga rahlo udarila okoli glave in potisnila stran od sebe. Pogledal me je, kot da tri leta ni bil pri zavesti, se lepo opravicil in razlozil, da se mu je zacelo veliko dogajati in si isce veselje skozi reci, ki jih se sam ne more nadzorovati. Opravicilo sem sprejela in se pobrala od tam kakor hitro so me noge nesle. Doma sem ugotovila, da je njegovo dejanje nesprejemljivo in, da tudi jaz nisem imela najboljsega odgovora. 

    Zdi se mi da je o moj razlog obrambnega obcutka nevarnosti ob prijateljskem objemu in stanju zelo blizu mene. Upam, da je to res odgovor in imate na to kakrsen koli odgovor.

  • Uredništvo

    Urška Žerak

    Objavljeno: 09 dec. 2024 14:09

    Odgovor svetovalke:

    Pozdravljena,


    hvala, ker si z mano delila to izkušnjo. Zelo mi je žal, da si to doživela. Zgodba, ki si jo opisala zveni kot sprožilec, ki je lahko sprožil tvoj obrambni odziv na dotik ali bližino drugih ljudi. Pomembno je, da se zavedaš, da nisi odgovorna za to, kar se je zgodilo. Dejanje tvojega prijatelja je bilo nesprejemljivo, tudi če se je sicer opravičil in priznal, da ni imel nadzora, kar kaže, da se je zavedal svoje napake. Kljub temu to ne opravičuje njegovega dejanja, in prav je, da postaviš jasne meje. Ni treba, da se še naprej družiš z njim, če se zaradi tega dogodka ne počutiš več dobro v njegovi družbi.

    Si se morda o tem dogodku pogovorila s kom? Ponovno bi te spodbudila, da se oglasiš pri šolski svetovalni delavki. Mislim, da je ta dogodek imel vpliv na tvoje dojemanje dotika in bližine in bi ti pogovor s šolsko svetovalno delavko v varnem okolju lahko pomagal zmanjšati občutek nevarnosti v podobnih situacijah.

    Menim, da bi bilo dobro, da bi dobila strokovno pomoč v živo, saj ni prav, da se sama soočaš s tem. Bi morda razmislila o tem, da bi zbrala pogum in se oglasila pri svetovalni delavki v šoli?

    Prosim sporoči, če ti lahko kako pomagam pri iskanju pomoči v živo. V Svetovalnici Posvet (031-704-707) nudijo anonimna brezplačna svetovanja v živo v različnih krajih po Sloveniji (Ljubljana, Celje, Kranj, Portorož, Slovenj Gradec, Idrija, Velenje in Zagorje ob Savi).

    Želim ti vse dobro in ti pošiljam topel objem.

    dr. Urška Žerak, mag. psihologije

  • Gh

    Ghost

    Ghost

    Objavljeno: 24 dec. 2024 09:10

    Dober dan. Ta teden od 16 do 20 decembra sem bila v soli v naravi. Tam se pa je razvil resen strah prozi eneu ucitelju.

    Ucitelju bomo rekli "i". Zdelsemi je cuden, ze od zacetka leta. Pri sportni smo imele deklice (ker imamo s fanti loceno sportno) delale malce cudno vajo, kjer moramo izpostaviti, ven potisniti, rit. Ko sem se obrnila, za nami je bil in govoril ce smo kaj narobe delale. Nasa prvotna uciteljica je bila zenskega spola injetakrat ni bilo v telovadnici. Ce mene vprasate je g. i krsil nase pravice. 

    V soli v naravi se je ves cas motal okoli mene in mojih sosolk, kar se mi je zdelo zelo cudno. Enkrat se je moje sosolke dotaknil in stisnilza trebuh kar je zaljivo sploh ker je mocnejsa oseba. Mene se je pata isti dan dotaknil in ttisnil skoraj za rit. Jaz sem odslamirno mimo njega in v roke prijela najblizno termovko. To se je zgodilo v sobi hotela v laterem sem bila. On je imel roko ves cas na kljuki in mi je intuicija pravila, da je nekaj resno narobe z njim. Kot, da za zabavo posiljuje mlajse. Vem da je nesramno imeti predsodke toda moja intuivija se redko zmoti.

    Sledeco zgodbo mi je povedala sosolka s tremi pricami.  Moja sosolka "z" je lezala v postelji v modercku in hlacah cisto v celoti pokrita s dekno razen njene glave in stopal. Nato pride v sobo i in jim pove navodilaza kosilo in po njem. Ko je koncal jo je vprasal ce je naga in mu je prijatno zavrnila vprasanje. Nato se je njena sostanovalka pohecala da bi bilo najboljse ce bi res bila in to je rekla s ocitnim sarkazmom. On se je nato nagnil, dvignil njeno dekno in si celo upal reci da se zdi kot da je v kopalkah. Zdaj me zamo skrbi kaj bi bilo ce bi res bila naga. Moje edino vprasanje pa je, zakaj je prisel na novo na naso solo. Ali je na prejsnji morda res posilil mlada dekleta in smo me naslednje?

    Prosim vas za resen nasvet ker v soli bi me odstranili s eno brezvezno povedjo starsa sta pa vecino dneva v sluzbi razen danes in jima nocem na bozicni vecer devati skrbi.

  • Uredništvo

    Sara Holjević

    Objavljeno: 31 dec. 2024 10:00

    Odgovor svetovalke:

    Pozdravljena!

    Hvala, ker si z menoj delila izkušnjo iz šole v naravi. Predstavljam si, da ti je bilo ob tem dogajanju zelo neprijetno.

    Dogodke z učiteljem, kot jih opisuješ, delujejo zelo neprimerni - kakršnikoli dotiki (sploh na takšnih mestih, o katerih pišeš) s strani učitelja učenkam niso primerni. Žal mi je, da si to doživela in da je imela tako neprijetno izkušnjo tudi tvoja sošolka. Ste te dogodke in neprimerne dotike komu omenile? Morda razredničarki/razredniku ali pa vaši “običajni” učiteljici športne vzgoje, šolski svetovalni službi? Se dobro razumete še s kakšnim odraslim na šoli, ki bi mu o tem lahko zaupale? Takšne neprimerne in neprijetne dogodke je potrebno nasloviti kar se da hitro, da se temu lahko izognemo v prihodnje.

    Bi naslovila tudi tvoje pomisleke o posilstvu deklet - če bi pri tem učitelju odkrili, da izvaja kakršnekoli spolne prestope, sploh proti mladoletnim, na stari šoli, ali kjerkoli drugje - ne bi več smel delati v šoli, kadarkoli, prav tako pa bi ga za to obravnavali na sodišču. Morda so se podobne reči dogajale tudi na stari šoli pa nihče za to ne ve, morda pa je učitelj menjal šolo zaradi kakšnega drugega razloga. Prav zato te spodbujam, da se s sošolkami o teh dogodkih s kom pogovorite - več kot vas bo, lažje boste zgodbo s kom delile. Nikakor ne bi želela, da ti ali tvoje sošolke živite v strahu ali nelagodju. 

    Sporoči mi, kako se boš, boste, odločile. Upam, da si kljub temu dogodku prijetno preživela praznike, želim pa ti tudi miren začetek novega leta.

    Prijazno te pozdravljam,

    Sara Holjević, dipl. psihologinja (un)

  • Gh

    Ghost

    Ghost

    Objavljeno: 11 jan. 2025 12:03

    Dober dan. Zdaj vam nekaj casa nisem pisala, ker sem zelela videti, kako se bo vse to speljalo.

    Do zdaj se je zgodilo tole:                                                         

    -jaz sem vse povedala starsem.                                             

    -na skupino na aplikaciji Viber, kjer so vse punce iz moje generacije sem napisala mojo izkusnjo in jih spodbudila, naj povejo starsem, ce se jim je kdaj zgodilo podobno       

    -jaz in se tri moje sosolke smo vse povedale starsem       

    -oni so se pogovorili z razrednicarko.                                   

    -ona je ucitelja prijazno opozorila in mu rekla, naj neha.     

    -zdaj pa kadarkoli grem mimo njega ali me cudno pogleda, ali pa me ignorira. Po mojem so se incidenti zaklucili.

    Sporocila vam bom, ce se kaj podobnega zgodi v prihodnje. Upam, da se imate lepo in zahvaljujem se vam za odgovor.

  • Uredništvo

    Sara Holjević

    Objavljeno: 13 jan. 2025 09:23

    Odgovor svetovalke:

    Pozdravljena,

    lepo, da si se spet oglasila in z mano podelila, kaj se je v tem času zgodilo.

    Ponosna sem nate, da si zbrala toliko poguma, da si se lahko zaupala staršem. Veseli me, da je tudi razredničarka upoštevala vaše zgodbe in na to opozorila učitelja. Pomembno je, da se takšne dogodke obravnava resno in čimprej. Verjemi pa, da je bolje, da te učitelj ignorira ali pa te kdaj čudno pogleda, kot pa da bi se takšne stvari še naprej dogajale in bi se počutila neprijetno in ogroženo.

    Upam, da si tudi ti sicer dobro. Javi se še kaj - z veseljem bi spet slišala od tebe.

    Bodi dobro,

    Sara Holjević, dipl. psihologinja (un)

  • Anonimno

    Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.

  • Brezplačno

    Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.

  • Strokovno

    V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.

Obrazec, kjer lahko zastaviš vprašanje

Vpiši vzdevek. Uporabiš lahko: črke slovenske abecede, številke, presledek, - in _

Izberi spol. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Vpiši svojo starost. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Ne najdeš odgovora?

Zastavi vprašanje