esej

Odgovor svetovalke:

Lepo pozdravljena,

pišeš, da ti temeljno težavo pri opravljanju šolskih obveznosti predstavlja pisanje esejev. Problem se pojavi že na začetku, saj občasno ne razumeš niti začetnih navodil. Skrbi te, kako sploh začeti s pisanjem eseja. Predstavljam si, da se sprašuješ o dolžini in številu odstavkov, pisanju zaključka ipd.

Verjamem, da so te težave zate zelo neprijetne. Sploh zaradi tega, ker te v prihodnjem letu čaka matura, katere del je tudi pisanje eseja. Seveda pisanje eseja nikakor ni enostavna naloga, kar pa ne pomeni, da se tehnike ni mogoče naučiti.

Za začetek se posveti bralnemu  razumevanju navodil. Navodila preberi večkrat in natančno, torej besedo za besedo.  Bolje bo, da več časa posvetiš razumevanju navodil, kot pa da jih prebereš npr. le enkrat. Poskusi npr. z t. i. »slovarčkom besed«. Si kdaj razmišljala o pomenu besed kot so: opiši, razloži, primerjaj, ponazori, ponazori s primerom ipd.? Svetujem ti, da »pobrskaš«, kaj pomenijo te besede in kaj se pričakuje od tvojega pisanja, v kolikor so vključene v navodila. Skušaj si jih razložiti s svojimi besedami, sicer pa svojo težavo nasloviš tudi na profesorja/profesorico slovenščine, kakšnega prijatelja ali prijateljico, ki mu/ji je pisanje esejev bližje kot tebi, ter ga/jo prosiš za pomoč ali nasvet.

Ko se enkrat prepričaš v to, da si navodila razumela, nastopijo naslednje faze. Osebno sem vedno pred začetkom pisanja eseja naredila miselni vzorec. Slednjega sem naredila zelo preprosto. Sestavljen je bil le iz glavnih opornih točk, glede na navodila. Takšen osnutek oz. pregled sestavin eseja mi je bil v veliko pomoč pri nadaljnjem pisanju, saj sem točno vedela, o čem moram pisati. Že kar pri oblikovanju miselnega vzorca si poskusi razdeliti vsebino na uvod, jedro in zaključek. Svetujem ti, da z oblikovanjem miselnih vzorcev pred pričetkom pisanja poskusiš tudi ti.

V uvodu se osredotoči predvsem na navodila in izpostavi glavno temo oz. problem vsebine tvojega eseja. Nadaljuj z razčlenitvijo preostanka navodil in med pisanjem v mislih odgovarjaj na zastavljena vprašanja. Vpelji npr. posamezne odseke zgodbe jih razčleni, argumentiraj oz. utemelji zapisano ter dodaj primere, za katere misliš, da bodo govorili v prid tvoji razlagi. Seveda lahko napišeš tudi svoje lastno mnenje, a pazi, da ga boš dobro utemeljila. Na koncu oblikuj še zaključek, v katerem povzemi vsebino eseja in odgovori na uvodno tezo, kar daje eseju smisel. 

Zgradba in vsebina eseja pa žal nista vse. Pomembno je tudi upoštevanje pravopisnih pravil. Le slovnično pravilno zapisan esej bo razumljiv in dobro berljiv. Prav tako pa upoštevanje pravopisnih pravil predstavlja pomemben del ocene.

Sicer pa pisanje eseja lahko vadiš tudi doma. Z dodatno vajo  boš vadila pisanje eseja in pravopisna pravila. V kolikor si bila pri prejšnjih esejih manj uspešna, lahko za vajo napišeš ravno popravo teh esejev in se preko napak naučiš nove vrline. Zapomni si, da »uspeh pride takrat, ko ugotovimo, da so vse ovire le izzivi, ki nam pomagajo postati boljši«. 

Sicer pa nikakor ne obupaj. Zelo dobro je, da si se odločila poiskati pomoč, saj je to prvi korak do zastavljenega cilja.

Upam, da so ti podane informacije v pomoč. V kolikor pa imaš še kakšno vprašanje, pa ti nanj z veseljem odgovorim.

Uspešno delo ti želim!

Ana Boršič, mag. prof. pedagogike

Odgovor svetovalke:

Lepo pozdravljen.

V kolikor te prav razumem, pišeš o težavah z izražanjem svojih misli. Opažaš, da uporabljaš manj strokovne besede, težje parafraziraš in manj ustrezno uporabljaš sinonime. Verjamem, da so te težave lahko zelo neprijetne, kadar moraš napisati kakšno strokovno besedilo. Ker si želiš rešiti težavo, si določene informacije iskal tudi na spletu in našel marsikaj uporabnega. Predpostavil si, da te zaznamuje disgrafija. Zelo dobro je, da si se odločil poiskati pomoč. To je zagotovo prvi korak pri reševanju problema.

Disgrafijo opredeljujemo kot motnjo pisanja. Običajno posamezniki s to motnjo težko tekoče, čitljivo, ustrezno hitro in brez napak pišejo z roko. Posledice teh težav so v nečitljivi pisavi, počasnem pisanju, neurejeni pisavi, ustavljanju in popravljanju med pisanjem, sunkovito popravljanje ter popačena in nepravilna pisava. Poleg navedenega pa se težave odražajo tudi pri organizaciji misli, črkovanju, postavljanju ločil, upoštevanju slovničnih pravil, razkoraku med ustnim in pisnim izražanjem … Navedel si le težave pri ubesedovanju svojih misli. Si morda zaznal tudi kakšne druge težave? Izražanje misli in mnenja, širok besedni zaklad idr. namreč ni povezano le z disgrafijo, lahko je posledica česa drugega.

Kako pa je s tvojim ustnim izražanjem? Imaš pri pripovedovanju morda manj težav? Na podlagi česa sklepaš, da uporabljaš neustrezne besede? Si se morda že s kom pogovoril o tvojem pisanju strokovnih prispevkov oz. nalog ter težavah, vezanih na parafraziranje? Si morda rešil kakšen test, ki preverja prisotnost omenjene motnje pri tebi? Verjamem, da si želiš rešiti težavo, posledično razumeti procese, ki se dogajajo, vendar prehitro zaključevanje in oblikovanje sklepov ne vodi nujno do produktivnih rezultatov. S tem ne mislim, da pri tebi ne gre za disgrafijo, želim pa te opozoriti, da je proces diagnosticiranja dolgotrajnejši in da je za to potrebna strokovna podpora. Četudi so informacije na spletu lahko zelo koristne, nas lahko zavedejo in usmerijo na manj ustrezno smer.

Zanimivo je namreč, ker pišeš o težavah, ki se vežejo na pisanje naloge na računalniku. Pogosto pa se ravno uporaba računalnika priporoča za lajšanje težav z disgrafijo, četudi se poudarja, da se pisanja z roko zaradi mnogih pozitivnih učinkov naj ne bi opustilo. Težko ti zagotovim, da bo z redno vajo pisanja tvoja težava izzvenela. Verjamem pa, da je mogoče dobro napredovati v željeni smeri.

V kolikor ti težave povzroča smiselno oblikovanje stavkov tudi sicer, lahko to težavo postopoma rešuješ tako, da skušaš najprej zapis oblikovati ustno, se posnameš, nato pa skušaš povedano tudi zapisati. Za pomoč lahko prosiš tudi osebo, ki ji zaupaš (prijatelji, starši, skrbniki, …).

Ob branju tvojega zapisa sem pomislila tudi na tvoje bralne navade. Si kdaj razmišljal o tem, da bi lahko strokovno in drugo besedišče pridobil oziroma razširil tudi s pogostejšim branjem knjig in strokovnih prispevkov? Več branja bi ti morda koristilo tudi pri tvojih težavah s parafraziranjem. Kot je namreč v svoji knjigi Berem, da se poberem zapisal Kovač (2020) »Ko beremo besedila, v katerih srečujemo nove besede, nove besedne zveze in nove miselne povezave, si poglabljamo in širimo besedišče. Takemu branju pravimo globoko branje. Nove besede, stare besede z novimi pomeni in nove miselne povezave so osnovni pogoj za ustvarjalno mišljenje. Globoko branje je zato vadba za mišljenje.«

Svetujem ti, da premisliš o zastavljenih vprašanjih in si skušaš odgovoriti nanje morda sam, morda s pomočjo ostalih pomembnih oseb v tvojem življenju, ki bi ti znale pomagati. Svetujem ti, da preizkusiš strategijo zapisovanja po metodi, ki sem ti jo predstavila zgoraj. Hkrati tudi, da čim več časa nameniš branju predlagane literature. V kolikor želiš še več informacij na temo disgrafije, jih lahko pridobiš na tej povezavi: https://www.svetovalnicenter-mb.si/wp-content/uploads/2022/10/disgrafija_web.pdf . Če pa želiš raziskovati še ostale učne strategije, ti svetujem, da pobrskaš med sledečimi prispevki: https://www.tosemjaz.net/razisci/sola-ucenje-in-prosti-cas/?topic=7 .

V kolikor imaš še kakšno vprašanje, ti nanj z veseljem odgovorim.

Srečno!

Ana Boršič, mag. prof. pedagogike

Odgovor svetovalke:

Lepo pozdravljen!

Veseli me, da si v odgovoru prepoznal podporo. Iz tvojega zadnjega odgovora sem razbrala precej različnih tematik in vsebin. Praviš, da imaš težave predvsem s pisanjem daljših oz. obširnejših vsebin. Meniš, da se drugi izražajo bolje, kot ti, uporabljajo boljše besedišče in bolj smiselno vijejo rdečo nit. Skrbi te, ker trenutno prakticiraš le »učenje na pamet,« ker si postal manj samozavesten in ker si znižal lastna pričakovanja o svojih dosežkih. Sicer redno raziskuješ razne tehnike učenja, vendar ti nobena zares ne ugaja. Uspehe na kolokvijih pripisuješ temu, da si mel le srečo. Posledično opažaš upad notranje motivacije. Postal si zelo samokritičen, po tvojem mnenju morda preveč. Med pisanjem strokovnim besedil strogo uporabljaš le določeno strokovno besedišče in paziš, da česa ne izpustiš. Želiš si razvijati smiselne povedi, vendar meniš, da si pri tem neuspešen. Razloge pripisuješ temu, da nenehno razmišljaš o tem, kaj bi bilo bolje, posledično pa ne moreš sprejeti hitre odločitve. Zato ti hitro zmanjka časa za kakovosten izdelek. Ker se zavedaš, da je tvoja prihodnost in kariera pogojena z uspešnostjo na fakulteti, si želiš, da bi se tvoja težava rešila. Razmišljaš, ali je možno, da se tudi sam udeležiš kakšnega testiranja, s katerim bi ugotovil, za kakšne težave gre in kako si lahko pomagaš.

Za začetek se dotakniva pisanja daljših strokovnih besedil. Si kdaj razmišljal o tem, da je tudi to dejavnost, ki zahteva veliko truda, vaje, razmišljanja in nadgrajevanja? Si morda razmišljal o tem, da si v fazi, v kateri skušaš povezati ogromno različnih izkušenj, informacij, znanja ter da to ni najenostavnejša naloga? Si morda razmišljal o tem, da so standardi na fakulteti višji oz. drugačni kakor na srednji šoli in da so s slednjimi morda povezana tudi tvoja pričakovanja? Veseli me, da si v mojem odgovoru prepoznal dobro vsebino, a naj ti povem, da sem se tudi sama v procesu formalnega izobraževanja neštetokrat zmotila, naredila ogromno napak v luči iskanja prave rešitve zašla in se izgubila. Tudi sama sem morala vložiti ogromno truda v vse izdelke . Kljub temu, mi občasno še vedno spodleti. Pa vendar se trudim, da bi mi spodletelo bolje ????. Verjamem, da ti je hudo in težko, vendar lahko postane lažje. Prvi korak do tega je, da tovrstne izzive sprejmeš kot del procesa učenja. Sam praviš, da ne opaziš napredka, mogoče pa je, da ga opazi kdo drug. Si kdaj prebral kakšno nalogo iz preteklih let? Morda zopet odpreš datoteko, jo prebereš in primerjaš pretekle izdelke z bolj svežimi. Na ta način boš morda prišel do vira informacij glede tvojega dela.

Prepričana sem, da lahko. Namesto »Nisem dovolj dober« lahko rečeš npr. »Ponosen sem, da sledim zastavljenemu cilju«. Res je, da nas iz vseh strani obkrožajo informacije, na podlagi katerih imamo občutek, da se lahko česa naučimo brez truda, brez napora, brez napak. Seveda temu ni tako. Obstajajo bolj in manj zanimivi pristopi, strategije in vsebine, to pa ne pomeni, da proces učenja poteka brez napak. Vedno ga sestavljajo vzponi in padci. Si kdaj razmišljal o tem, kje tiči problem učenja na pamet? Misliš, da je takšno učenje neugodno zate ali tako razmišljaš zaradi tega, ker si pridobil informacije o tem, da učenje na pamet ni primerno? Si kdaj razmišljal o tem, da se je vedno potrebno nečesa naučiti na pamet? Pomnjenje je in bo vedno prisotno, seveda pa je odvisno od tebe, kakšno pot do tega boš izbral. Več o tehnikah si lahko prebereš tukaj: https://www.tosemjaz.net/razisci/sola-ucenje-in-prosti-cas/dobro-pripravljeni-v-solske-klopi/ . Seveda bo super, če boš ob učenju našel še kakšne konkretne primere. Tako lahko namreč snov bolj razumeš, znanje pa bo dolgotrajnejše. Med samim učenjem pisanjem si poskusi poiskati primer iz vsakdanjega življenja ter teorijo poveži s primeri. Verjamem, da to ni in ne bo mogoče za čisto vsako snov, vendar bo dovolj, če boš zmogel že pri posameznih primerih. Drugod pa si snov ponovi vsaj 5x, da določene informacije dobro utrdiš. Kako pa je glede organizacije tvojega učenja? Si pred učenjem dobro pripraviš prostor, se dobro organiziraš in iz prostora umakneš vse predmete, ki bi te lahko motili? O tem, zakaj je pomembno tudi slednje, si več lahko prebereš na tej povezavi: https://www.tosemjaz.net/razisci/sola-ucenje-in-prosti-cas/organizirajmo-si-cas-za-ucenje/ .

Zapisal si tudi, da imaš bolj negativno mnenje o sebi oziroma da je negativna tudi tvoja samopodoba. Verjamem, da ti je težko in da so te posledično obdale manj prijetne misli. Kljub temu pa lahko ogromno narediš tudi na tem področju. Svetujem ti, da si prebereš sledeče prispevke, ki se nanašajo na razvoj pozitivne samopodobe: https://www.tosemjaz.net/razisci/custva-in-psihicne-stiske/?topic=24 . Morda boš zatem videl, da si že na poti do boljšega počutja. Namreč problemu se nisi izognil, temveč si ga pričel reševati, za kar ti lahko čestitam. Nekaj korakov pa te loči še do celostnega delovanja v želeni smeri.

Mislim, da je uporaba strokovnega besedišča smiselna pri pisanju strokovnih prispevkov in pri učenju. Gre namreč za besedišče, ki bo tudi na tvoji poklicni poti del tvojega vsakdana, tako da ga moraš resnično dobro usvojiti. Seveda pa je smiselno, če si ga prej dobro razložiš in tudi razumeš, o čem govoriš.

Zelo dobro je, da želiš v prihodnje več časa nameniti branju. Pri tem verjamem, da bodo koristne kakršnekoli vsebine, menim pa, da bo za tovrstno problematiko najbolj dobrodošlo leposlovje. V kolikor želiš začeti počasi, pa morda v prostem času preberi kakšen prispevek, nato pa se postopoma osredotoči na daljša in težja besedila. Seveda bosta tudi tokrat potrebna čas in napor, a verjamem, da se bo na koncu izplačalo.

Glede na to, da si prišel že zelo visoko po izobraževalni vertikali, si predstavljam, da lahko funkcioniraš tudi brez identificirane učne težave. Verjamem pa, da bi si želel odkriti več. V vzgojno-izobraževalnih institucijah, predvsem v vrtcih in osnovnih šolah, poteka takšno testiranje v okviru petstopenjskega modela pomoči. Testiranje opravijo različni strokovnjaki, katerih naloga je podati zanesljive informacije. Seveda pa lahko testiranje opraviš tudi v kasnejših obdobjih. Morda kontaktiraš osebje v zdravstvenem domu, lahko pa tudi zasebne institucije. Ena izmed slednjih je sledeča: https://www.center-motus.si/ .

Verjamem, da lahko s trudom, podporo, inovativnostjo in močno voljo, uspeš tudi ti. Pomembno je le, da na poti do zastavljenega cilja ne obupaš. Če imaš še kakšno vprašanje pa ti nanj z veseljem odgovorim.

Srečno!

Ana Boršič, mag. prof. pedagogike