Depresija

Odgovor svetovalke:

Živijo!

Hvala, da si nam pisala. Preden odgovorim na tvoje vprašanje, se mi zdi pomembno poudariti, da sta biološki vidik depresije, ki ga zdravimo z zdravili, in psihosocialni vidik, neločljivo povezana. Poenostavljeno bi lahko dejali, če nam možgani in telo ne delujejo pravilno, se bo to neposredno odražalo tudi v našem vedenju, mislih, čustvih in medosebnih odnosih. Z zavedanjem tega, da ima depresija biološko podlago, pa je pomembno izpostaviti tudi to, da bomo samo z zdravili težko odpravili to motnjo. Ključen je celostni pristop k zdravljenju. 

V sklopu tega obstaja kar nekaj možnosti, ki lahko pomagajo pri lajšanju depresije. Prva izmed teh je psihoterapija. Psihoterapevtsko zdravljenje depresije se osredotoča na prepoznavanje (negativnih) vzorcev mišljenja in vedenja ter na iskanje načinov za njihovo preoblikovanje v bolj realne in konstruktivne. Poleg tega lahko posameznik na psihoterapiji predeluje svoje stiske, kar mu lahko pomaga razjasniti vzroke za depresijo, s tem pa tudi najti rešitev za spoprijemanje z njo.

Ob psihoterapiji je ena od bolj raziskanih in učinkovitih metod za lajšanje depresije tudi redna telesna aktivnost. Ta namreč spodbuja sproščanje snovi v možganih, ki nam dajejo občutke sreče in zadovoljstva, hkrati pa zmanjšujejo raven stresa. Posledično se lahko s telesno vadbo počutje izboljša. Ker pa depresija pogosto zatira motivacijo za takšne stvari, je pomembno, da se posameznik v te dejavnosti vključuje postopoma in da si postavlja realne cilje. Dober pristop je začeti z nečim preprostim, kot so sprehodi v naravi ali plavanje oz. nekaj, kar je posamezniku lahko v užitek, potem pa v skladu s počutjem telesno aktivnost stopnjevati. Stres in preobremenjenost se lahko izboljša tudi z miselnimi vajami, kot so vaje čuječnosti in z meditacijo. Nekaj primerov lahko najdeš na: https://zivziv.si/nara/

Pogosto pri depresiji igra vlogo tudi neurejen življenjski slog. Zdrave spalne navade in uravnotežena prehrana pomagajo stabilizirati naše razpoloženje. Zato je dobro poskrbeti za reden urnik spanja in izogibanje hrani, ki deluje energetsko intenzivno na kratek rok (npr. sladkarije, kava). Vzpostavljanje rutine pripomore k izboljšanju počutja, saj s tem posameznik vzpostavlja občutek nadzora nad svojim življenjem, kar je nasproti brezupu in nemoči, neprijetnima občutkoma, ki sta pogosta spremljevalca depresije.

Nenazadnje, pomembno vlogo pri izboljšanju depresije ima lahko tudi podpora drugih - bodisi strokovnjakov bodisi članov družine, prijateljev. Bližnji so lahko posamezniku v pomembno oporo, pogovor z drugimi pa lahko človeka razbremeni. Včasih že to, da smo slišani in razumljeni, bistveno prispeva k boljšemu počutju. Vedi, da so za takšne stvari na voljo tudi strokovne službe izven zdravstvenega sistema. Dve pomembni možnosti za mladostnike sta na primer šolska svetovalna služba in telefonske ter spletne svetovalnice. Če je stiska kdaj zelo močna, se lahko vedno obrne na eno izmed brezplačnih telefonskih številk. Klici tja delujejo na principu zaupnosti in anonimnosti. Na voljo so TOM Telefon (116 111; od 12.00 do 20.00 vsak dan). Klic v duševni stiski (01 520 99 00; od 19.00 do 7.00 vsak dan) in Zaupni telefon Samarijan (116 123; 24 ur vsak dan). 

Kadar se depresivni simptomi kljub trudu stopnjujejo ali trajajo dalj časa, pa je strokovna pomoč nujna. Zato v teh primerih res ni dobro odlašati. Depresija je namreč težka bolezen, ki pa je ozdravljiva, strokovnjaki na tem področju pa pri tem lahko predstavljajo ključno podporo in usmeritev.

Upam, da sem ti uspela podati odgovor na to, kar si iskala, v primeru nadalnjih vprašanj pa ti ostajam na voljo. Sicer pa ti priporočam tudi, da pridobiš še nekaj informacij o tej motnji z branjem spodaj naštetih člankov:

https://www.tosemjaz.net/razisci/custva-in-psihicne-stiske/znaki-depresije-v-mladostnistvu/ https://www.tosemjaz.net/razisci/custva-in-psihicne-stiske/soocanje-z-depresijo/ https://www.tosemjaz.net/razisci/custva-in-psihicne-stiske/zalost-in-depresija/

Vse dobro ti želim,

Eva Štrukelj, mag. klinične in zdravstvene psihologije in mag. psihoseksologije