Skoči do osrednje vsebine

»Zakaj je zame škodljivo, če poskusim alkohol ali pa travo?«

Avtor: doc. dr. Tina Bregant, dr.med., specialistka pediatrije, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine

Najstniki hitreje razvijejo toleranco do alkohola, torej se ga hitreje »navadijo«. Poleg tega pa uživanje alkohola zaradi večje ranljivosti še zorečih možganov spodbudi nastanek odvisnosti.

Najstniki hitreje razvijejo toleranco do alkohola, torej se ga hitreje »navadijo«. Poleg tega pa uživanje alkohola zaradi večje ranljivosti še zorečih možganov spodbudi nastanek odvisnosti. Podobno velja za travo oziroma uživanje kanabinoidov. Kanabinoidi, zlasti THC, povzročijo spremembo transkripcije (genov cFOS; CREB)  v amigdali (center za emocije, strah), prefrontalni možganski skorji (sedež izvršilnih funkcij) in  hipokampusu (center za spomin), kar ima za posledico kratkoročen anksiolitični učinek, dolgoročno pa vodi v slabšanje spominskih funkcij; pri najstnikih in mladostnikih lahko sprožijo prvo epizodo psihoze.

Ker je center zadovoljstva (imenujemo ga nucleus accumbens) v možganih najstnikov še posebej občutljiv, so učinki ugodja bolj intenzivni in trajajo dlje kot pri nas, odraslih. Zato je verjetnost nastanka zasvojenosti od teh snovi pri mladostnikih večja.

Prav zaradi večje ranljivosti možganov v otroštvu in najstništvu odsvetujemo, da najstniki poskušajo snovi, ki nas lahko zasvojijo in hromijo naše običajno delovanje.

Hkrati ne smemo pozabiti, da te snovi povečajo možnost poškodb. Ne le udeležba v prometnih nesrečah, pač pa tudi preproste nesreče so ob uporabi teh snovi bolj pogoste. Celo gleženj si lažje zvijemo, če smo pijani ali »zadeti«. Tega pa si verjetno nihče ne želi.

 »Nekje sem prebral, da so uporabniki marihuane pametnejši. Ali to drži?«

Res je več študij v tujini, tako na populaciji britanskih najstnikov kot v ZDA na univerzi Duke, proučevalo učinke uporabe marihuane na akademsko uspešnost in njihov inteligenčni kvocient. Te raziskave, ki navajajo, da marihuana ne vpliva na znižanje inteligenčnega kvocienta in akademsko uspešnost (kar ni isto, kot navedek, da postaneš pametnejši!), niso metodološko najbolj optimalne, so pa pokazale, da bolj bistri otroci raje eksperimentirajo (tudi z drogami), so morda bolj odkriti ali pa se raje hvalijo pri izpolnjevanju vprašalnikov. Drugi dejavniki, kot je npr. izobrazba staršev, uporaba alkohola, socioekonomski dejavniki še mnogo bolj vplivajo na doseženo stopnjo izobrazbe in inteligenčni kvocient.

Večina metodološko bolje zastavljenih raziskav pa kaže, da uživanje kanabinoidov, vključno z uporabo marihuane, povzroči funkcionalne spremembe v delovanju možganov: moten je kratkoročni spomin in koncentracija, prisoten je upad pozornosti in reševanja problemov, pridružijo se težave pri učenju z upadom akademskih veščin in nižje doseženo stopnjo izobrazbe, moten je gibalni nadzor s spremenjeno koordinacijo, presojo in reakcijskim časom. Uporaba marihuane se povezuje z neugodnim vsakodnevnim funkcioniranjem: zaposljivost in delovna aktivnost sta zmanjšani, prav tako je življenjski slog tvegan in manj zdrav, več je prometnih nesreč, tudi tistih s smrtnim izidom, pojavijo se lahko psihiatrični simptomi, prve psihoze in epizode shizofrenije ter težave, povezane z odvisnostjo. Intenzivnejša uporaba marihuane se nedvomno povezuje s spremenjenim razvojem možganov  in znižanimi akademskimi oziroma šolskimi uspehi, česar si verjetno nihče ne želi.

Uživanje marihuane ni brez tveganja in ima pomembne stranske učinke. Zato uživanje marihuane vsekakor odsvetujem. Meje lahko preizkušajo bistri ljudje drugje: tekmovanja v znanju, ustvarjalnosti, umetnosti in športu so izjemen poligon, na katerem se mladi lahko dokazujejo in premagajo marsikaterega odraslega!