Skoči do osrednje vsebine

Telefon, tablica, računalnik … kje je meja?

Avtor: doc. dr. Tina Bregant, dr.med., specialistka pediatrije, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine

»Doma mi večkrat rečejo, naj odložim telefon ali tablico. Jaz pa imam vse tam: od prijateljev do domačih nalog, igric in celo knjig, ki jih moram prebrati za šolo. Zakaj naj bi manj uporabljal sodobno tehnologijo, če jo pa nujno potrebujem?«

Sodobne tehnologije so, podobno kot v preteklosti knjige, spremenile naše obnašanje in vedenje. Strinjam se z opažanjem, da sodobno tehnologijo potrebujemo in da je ne moremo kar ignorirati ali zavreči. Kljub vsemu pa so za oblikovanje osebnosti in naš razvoj ključne analogne izkušnje – interakcije z  okoljem in ljudmi, s katerimi vzpostavljamo odnose in se ne vedejo v skladu s predprogramiranimi algoritmi.

Kaj počnem na spletu?

Uporaba sodobnih tehnologij lahko vpliva na razvoj spodbudno ali pa hromeče. Nekateri vplivi so neposredni, drugi delujejo posredno. Ustrezno oblikovani softverski programi nas lahko učijo in zaradi tisočerih ponovitev, brez osebnih predsodkov,  tudi naučijo zelo specifičnih veščin in znanj. Zato računalnik zelo učinkovito uporabljamo v rehabilitacijskih programih, ki zajemajo specifične gibalne, kognitivne in socialne veščine. Uporaba virtualne resničnosti ponuja situacije, ki so zelo specifične in težje dostopne. Nekatere igre uporabljajo terapevti pri zdravljenju depresije in proti kognitivnem upadu. Iz raziskav vemo, da je igranje računalniških in video iger zelo učinkovito pri krajšanju reakcijskega časa, izboljšanju vidne pozornosti, perifernega vida, vpliva pa tudi na izboljšanje gibalne funkcije roke. 

V raziskavah so se pokazale povezave med situacijskimi dejavniki, slabšo samopodobo in potrebo po lastni potrditvi ter eskapizmom - to je begom pred resničnostjo in igranjem igric. Zanimivo je, da so raziskave pokazale, da se bolj ekstravertirani ljudje, to so tisti, ki bolj uživajo v družbi drugih, so glasni in družabni, izmojstrijo v novih računalniških veščinah hitreje in bolje, so ob tem kreativni in to vnašajo tudi v razvoj karakterja, ki ga igrajo v igrici. Strategije, ki so nujne pri iskanju po labirintih in načrtovanju igrice, pa so, verjetno zaradi prisotnosti uničevanja in destrukcije, bolj povezane z lastnostmi zanemarjanja, brezvestnosti in lenobe. Plesne igre in igre, ki zahtevajo koordinirano telesno aktivnost,  se povezujejo z bolj ekstravertiranimi osebami, ki so tudi sicer bolj živahne in ambiciozne. Izgleda torej, da skladno s svojo osebnostjo, tudi izbiramo dejavnost na spletu in v sodobni tehnologiji.

Izbira sodobnih tehnologij je povezana z našimi osebnostnimi lastnostmi, ki smo si jih oblikovali predhodno – večinoma  v zgodnjem otroštvu. Zato je izbor in zasvojljivost s specifičnimi tehnologijami simptom poprejšnjih težav in sama tehnologija ni edini vzrok za specifično vedenje in zlorabo tehnologije. Prej bi lahko rekli, da je zatekanje v sodobno tehnologijo in virtualno resničnost zgolj simptom težav, ki jih nismo uspeli razrešiti prej, v resničnem svetu. Tudi način uporabe sodobnih tehnologij je povezan z nezrelostjo in posebno ranljivostjo in dovzetnostjo za vplive sodobnih tehnologij. Pri uporabi sodobnih tehnologij  pridejo do izraza tradicionalne akademske spretnosti, zlasti sposobnost branja in razbiranja relevantnih informacij iz različnih formatov, ki se povezujejo s socioekonomskim statusom in tudi z učno uspešnostjo, kar samo okrepi vlogo predhodnih, analognih oz. tradicionalnih izkušenj.

Kako vpliva denar na dostop do spleta?

Zadnja raziskava v OECD (angl. »Organisation for Economic Co-operation and Development«) je pokazala, da tudi v državah z nižjim BDP (bruto domači proizvod) dostop do tehnologije, vključno z dostopom do interneta,  ni več dosegljiv le najbolje situiranim, čeprav razlike še obstajajo. Tako so slabše situirani dijaki (ki v dani raziskavi predstavljajo 25% otrok z nanjižjim socioekonomskim statusom v državi), v vseh petih skandinavskih državah, pa tudi v Hong Kongu, na Nizozemskem in v Švici, ter takoj za Švedsko tudi v Sloveniji, imeli v 98% dostop do spleta doma, medtem ko so v državah z nižjim BDP imeli ti otroci po večini dostop do spleta le v šoli. Takih otrok je bilo v državah z nižjim BDP polovica v Turčiji, 45% v Mehiki, 40% v Jordaniji in 38% v Costa Rici in Čilu.  Zanimivo pa je, da so v letu 2012 manj privilegirani, praviloma so ti tudi slabše finančno situirani, dijaki v 21 od 42 preučevanih držav uporabljali splet celo pogosteje kot privilegirani. V vseh državah pa se je pokazala statistično značilna razlika pri uporabi spleta. Bolje situirani so uporabljali splet za iskanje informacij in branje novic, medtem ko so drugi  uporabljali splet predvsem za klepet in igro, pri čemer so za to na spletu uporabili vsaj toliko časa kot bolje situirani. Razkorak v uporabi spleta pa je med tema dvema skupinama prav v Sloveniji eden največjih.

Ta raziskava je razkrila, da moramo biti ob dostopnosti spleta in sodobnih tehnologij zelo pozorni na način uporabe. Pri uporabi sodobnih tehnologij pridejo najbolj do izraza tradicionalne akademske spretnosti, zlasti sposobnost branja in razbiranja relevantnih informacij iz različnih formatov, npr. iz tabel, diagramov, grafov ali vezanega besedila. To se povezuje s socioekonomskim statusom in tudi z učno uspešnostjo. Tako se sklene začarani krog, da akademsko uspešni uporabljajo splet na akademsko uporaben način, ki vključuje tudi dostopanje do kakovostnih učnih vsebin, medtem ko socioekonomsko depriviligirani, splet in tehologije uporabljajo za razvedrilo in bolj kot ne potrato časa. Na ta način od spleta ne dobijo tistega, kar splet omogoča, hkrati pa sami sebe prikrajšajo za čas, ki bi ga lahko koristneje uporabili: za druženje s prijatelji v živo, sprehod ali nogomet v naravi, udeležbo na koncertu.

Izkušnje iz digitalnega in analognega sveta

Poleg naštetega lahko izbira določenih formatov, zlasti videoigric, krepi neželene vedenjske  mehanizme, kot sta eskapizem (beg pred resničnostjo) in brezvestnost, ter vodi v neugodne vedenjske posledice, npr.: zasedenost, prenajedanje, osamitev, pomanjkanje spanja. Pretirana raba zaslonov, odsotnost gibanja in zapiranje v prostore ter namenjanje časa sodobnim tehnologijam namesto drugim, bolj razvojno spodbudnim aktivnostim, pa lahko vodi v fiziološko neugodne spremembe, ki se kažejo zlasti na področju mišično-skeletnega delovanja in se lahko izrazijo kot debelost, nerodnost in okornost, nenaspanost.

Ne smemo pozabiti še na uporabo spleta in varnost. Splet si namreč marsikaj zapomni in ob nepazljivi uporabi lahko puščamo svoje digitalne odtise povsod – tudi tam, kjer ne želimo in nam bodo lahko kasneje, npr. pri iskanju službe, škodili.

Zato velja uporabljati splet in sodobne tehnologije varno in modro ter hkrati poskrbeti za dovolj gibanja na zraku v družbi ljudi, ki jih imamo radi. Tako bomo od sodobnih tehnologij imeli največ in hkrati ne bomo prikrajšani za izkušnje iz čudovitega, analognega sveta!

Nihče ni več brez pametnega telefona …

»Nihče od mojih sošolcev ni več brez pametnega telefona. Moji starši pa so zelo starokopitni in mi ga nočejo kupiti, saj pravijo, da je to škodljivo. Imam sicer telefon, doma tudi računalnik in tablico, a z zelo omejenim dostopom. Zakaj in če sploh  naj bi bila sodobna tehnologija škodljiva?«

Mobilni telefoni predstavljajo najbolj razširjen medij sodobnih tehnologij. Tako odrasli kot otroci mobilnike nosimo skoraj vedno seboj; poleg tega preko njih praktično stalno dostopamo do različnih vsebin. Krajša raziskava v Sloveniji je pokazala, da pri enem od slovenskih mobilnih operaterjev, ki pokriva skoraj polovico trga mobilne telefonije, povprečni uporabnik opravi 350 minut klicev, pošlje 100 SMS-ov in porabi dober 1 GB prenosa podatkov mesečno. Največji uporabnik prenosa podatkov so mladi, ki uporabijo do 20-krat več prenosa ter nadomeščajo SMS-e z drugimi aplikacijami, npr. viber, snapchat, facebook. Najmlajši dobijo svoj telefon ob samostojnem odhodu v šolo, to je približno v tretjem razredu.

Digitalizacija dejansko spreminja vsa področja; kar 85% slovenske spletne populacije uporablja mobilne telefone, ki postajajo osrednje orodje delovanja ne le na poslovnem ali službenem področju, pač pa v vsakodnevnih dejavnostih.  Poleg tega velja, da generacija otrok, za razliko od starejših, to je generacij starejših od 25 let, vstopa v svet interneta preko telefonov in ne več preko računalnikov. Mlajši tako ne uporabljate več facebooka – tega npr. uporabljam jaz in moji prijatelji, pač pa več uporabljate snapchat in instagram. Večini otrok in mladostnikov telefoni praktično ves čas cingljajo; z njimi vzdržujete povezave v virtualnih omrežjih.

Vendar pa so ravno zato postale za vse nas, ne le za otroke in mladostnike, digitalne sledi svojevrsten problem, saj omogočajo sledenje našim vsakodnevnim dejavnostim in omogočajo tudi zlorabe, ki jih do sedaj nismo poznali. Otroci in mladostniki poročate o spletnem nasilju, t.i. »cyber bullyingu«, ki se lahko tudi slabo konča. Če seveda znaš splet uporabljati varno, potem je nevarnost manjša. Zato bi priporočila, da s starši skupaj preverite, ali znate uporabljati splet varno – potem bo strah pred zlorabo sodobnih tehnologij nekoliko manjši.

Hkrati pa bi vas opozorila, da ste sami pri sebi zelo pozorni, kako, kdaj in koliko uporabljate splet. Računalnik, telefon ali tablica nikoli ne smejo biti najpomembnejši – pred njimi naj imajo prednost ljudje, živali, stvari in dogodki iz stvarnega življenja. Razumem, da vam splet ponuja skoraj vse: zabavo, sprostitev, brskanje po spletu, odkrivanje novih svetov, tekmovanje in druženje, premagovanje izzivov, sodelovanje in timsko delo, pa tudi  običajno preganjanje dolgčasa. Vendar pa je zelo pomembno, da si znate sami koristno in kakovostno zapolniti prosti čas z raznovrstnimi dejavnostmi: s prijatelji, športom, družino. Uporaba sodobnih tehnologij ne sme biti nuja. Zato je izredno koristno, če zmorete počitnice preživeti brez pretiranega brskanja po spletu in imate telefon s seboj le za »klic v stiski!«