#to sem jaz

O pomanjkanju spanja, možganih in šolskih ocenah

Avtor: Doc. dr. Vita Štukovnik, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.

105742536 l normal none

Ali ti je poznan občutek, ko se skušaš učiti, pa imaš v glavi le »meglo«? Ali ko v šoli strmiš v test in se ti zdi, da je tvoja glava čisto prazna? Verjetno smo se vsi že kdaj  znašli na tej točki. A ugani, kdo je pogosto glavni krivec za te neprijetne trenutke? V nadaljevanju si lahko prebereš več o tem, kako zelo je spanje pomembno za delovanje možganov, kako lahko pomanjkanje le-tega moti tvoje učenje in zakaj so celo šolske ocene povezane s količino in kakovostjo tvojega spanja.

Pomanjkanje spanja: več kot le zehanje

Pomanjkanje spanja ne vodi le v zehanje in hrepenenje po neskončni količini kave. Na tvoje možgane vpliva tudi na načine, ki jih morda niti ne pričakuješ. Kadar ne spiš dovolj, tudi tvoji možgani ne prejmejo dovolj počitka, ki ga nujno potrebujejo za opravljanje številnih nalog. Med najpomembnejšimi je tudi zagotavljanje nemotene    sposobnosti razmišljanja. Znanstveniki so na primer ugotovili, da pomanjkanje spanja negativno vpliva na hipokampus, del možganov, ki je ključen za spomin in učenje. Neka druga raziskava pa je pokazala, da imajo učenci po slabo prespani noči naslednji dan pri pisanju testa precej več težav kot tisti, ki so se dobro naspali: težje se zberejo, manj pozorno preberejo navodila, pri reševanju nalog naredijo več napak, naloge pa se jim zdijo precej težje.

spanje2

Spanje in sposobnost razmišljanja

Spanje je za tvoje miselno delovanje izjemno pomembno. Nevroznanstvene raziskave razkrivajo, da se možgani med spanjem ne »izklopijo«, temveč kažejo dinamično aktivnost, ki je ključna tudi za optimalno miselno delovanje. Med spanjem so nekateri predeli možganov celo za 30 odstotkov bolj aktivni kot med budnostjo! Ponoči se med različnimi fazami spanja v možganih odvijajo procesi, ki so nujni za utrjevanje spomina, to pa je temelj za učenje in dolgoročno shranjevanje informacij. Ko spiš, tvoji možgani iz spomina tudi "čistijo" nepotrebne informacije. Zdravo spanje zagotavlja dobro pozornost in koncentracijo. Naspani možgani pa ti omogočajo tudi učinkovito odločanje, reševanje problemov in kritično mišljenje. Če si nenaspan/a, boš sprejemal/a bolj tvegane in manj premišljene odločitve, manj pa se boš zavedal/a tudi svojih napak.

spanje freepik v3

Sanje, kreativnost in neverjetni izumi

Spanje, še posebej REM faza, v kateri največ sanjaš, igra posebno vlogo tudi pri kreativnem mišljenju. Med REM fazo spanja se namreč prefrontalni reženj možganov – to je tisti predel, ki sodeluje v procesih načrtovanja in odločanja  - izklopi oz. kaže zmanjšano aktivnost v primerjavi z budnostjo. Prefrontalni reženj možganov nam je v pomoč tudi pri presojanju logičnosti in socialne sprejemljivosti rešitev. Ta edinstveni vzorec možganske aktivacije pa omogoči, da se lahko v možganih informacije povežejo na povsem nov, kreativen način.

Ali morda veš, da je Einstein temelje svoje teorije relativnosti razvil prav med sanjanjem? Niels Bohr, danski fizik, pa je med spanjem imel vizijo, da elektroni krožijo okrog jedra atoma na podoben način, kot se planeti v osončju vrtijo okrog sonca. Te sanje so ga vodile do osnovanja strukture atoma, za kar je leta 1922 prejel Nobelovo nagrado. Larry Page pa je v sanjah dobil idejo za spletni brskalnik Google. Tudi številni drugi izumi in ideje iz sanj so pomembno spremenili svet, v katerem živimo.

Zapomni si: spanje je kul

Torej, če te bo naslednjič morda spet zamikalo, da zadnjo noč pred testom preživiš brez spanja (in se »učiš«), se spomni, da tvoji možgani nujno potrebujejo počitek. Naspi se in opazuj, kako se prihodnji dan lažje spomniš naučenega znanja in kako si v šoli bolj pozoren/a, med sanjanjem pa se bo morda tudi tebi utrnila kaka genialna ideja, s katero boš navdušil/a sošolce :)

Viri:

Krause, A. J., Simon, E. B., Mander, B. A., Greer, S. M., Saletin, J. M., Goldstein-Piekarski, A. N., & Walker, M. P. (2017). The sleep-deprived human brain. Nature reviews. Neuroscience, 18(7), 404–418. https://doi.org/10.1038/nrn.2017.55

Tarokh, L., Saletin, J. M., & Carskadon, M. A. (2016). Sleep in adolescence: Physiology, cognition and mental health. Neuroscience and biobehavioral reviews, 70, 182–188. https://doi.org/10.1016/j.neubiorev.2016.08.008

 

 

Vprašanja vrstnikov

Vsa vprašanja