Beljenje zob – realna potreba ali modni izziv?

Verjetno si že marsikje na spletu zasledil/a, kako si lahko na hitro in enostavno pobeliš zobe.
Si v dilemi, ali bi to poskusil/a tudi ti?

Obstaja veliko nepreverjenih dejstev in metod, ki obljubljajo hitre spremembe in rešitve v izgledu tvojih zob. Zato je ključnega pomena, da pri iskanju rešitev uporabiš dobro mero vztrajnosti in preudarnosti. Preden pa se odločiš, da boš karkoli preizkusil/a na sebi, je nujno, da o tem dobro premisliš. V nadaljevanju lahko najdeš koristne informacije, ki ti bodo v pomoč pri odločitvi.

Na kratko o ustnem zdravju

Telesni in duševni razvoj v otroštvu in mladostniških letih sooblikujeta naše ustno zdravje. Saj veš, tudi ustno zdravje vpliva na tvoje dobro počutje. V otroštvu se posameznik nauči, da ustno zdravje vključuje različne vidike, kot so sposobnost govora, smeha, vonja, okušanja, dotikanja, žvečenja, požiranja in izražanja različnih čustev z obrazno mimiko. Poleg tega je izjemno pomembno ozaveščanje o pomenu zdravega načina življenja, vključno s pravilno prehrano, redno telesno aktivnostjo ter redno in pravilno ustno higieno.

Kljub temu se zobje z leti lahko obarvajo. To se nanaša na kakršno koli spremembo naravne barve zob, ki se kaže kot odstopanje od tipičnih odtenkov bele ali rumene barve, ki jih opazimo pri zdravem zobovju.

Ali veš, kaj vse vpliva na barvo zob?

Obarvani zobje se razlikujejo glede na vzrok, videz, lokalizacijo, resnost in oprijemljivost zobne strukture. Obstaja več razlogov, zakaj se zobje obarvajo ali postanejo bolj rumeni. Nekateri posamezniki imajo že od izraščanja nagnjenost k temu, kar je lahko posledica dednih dejavnikov oziroma genetike. Pri drugih pride do obarvanja zob zaradi izpostavljenosti visokim stopnjam fluoridov, jemanja določenih antibiotikov in predvsem neustrezne ustne higiene. Na prav vsakega od nas pa vplivajo vsakodnevne navade in dejavniki iz okolja (kot npr. navade pitja kave, gaziranih pijač, količina fluorirane vode, soli, sladkor, navade glede ustne higiene itd). Vse našteto lahko zelo vpliva na barvo naših zob.

Dejstva o beljenju zob

Najprej si oglejmo, kako so naši zobje sestavljeni.

Notranja plast zoba ali tako imenovan dentin je rumene barve. Prekriva ga prosojna zobna sklenina, ki je bolj bela in nam daje naravni videz zob. Pomembno je vedeti, da ima večina ljudi različne barvne odtenke zob, ki se lahko gibljejo od bele, sive do rumene barve. Popolnoma beli zobje v naravi niso običajni, saj gre za različne svetlejše ali temnejše odtenke bele barve.

Metodi, kot sta čiščenje zobnega kamna in peskanje, sta učinkoviti pri odstranjevanju številnih obarvanj, pa tudi mehkih in trdih oblog na zobeh. Bolj trdovratno obarvanost pa  lahko odstranimo z različnimi tehnikami beljenja.

Beljenje zob je tako postalo eden od najpogostejši zobozdravstvenih posegov v naši družbi. Zaradi vse večje dostopnosti in čedalje višjih zahtev družbe po popolnem izgledu se vse več ljudi odloča za to storitev.

Poznamo dve vrsti beljenja zob, to sta »zunanje« (najpogostejše) ali »notranje« (večinoma se uporablja pri osvetlitvah odmrlih zob) beljenje zob. Strokovne in znanstvene raziskave o beljenju zob kažejo, da je beljenje v zobozdravstveni ambulanti varno in učinkovito, pod pogojem, da se dosledno upošteva protokol, ki ga priporoča proizvajalec. To pomeni, da se beljenje izvaja pod nadzorom usposobljenega zobozdravstvenega tima ter upošteva smernice in priporočila za varno in učinkovito beljenje zob.

Beljenje zob na domu naj bo varno in preudarno!

Beljenje zob na domu vključuje izdelke za domačo uporabo, kot so zobne paste, geli, trakci, kot tudi izdelke, ki vsebujejo visoko vrednost koncentriranega belila. Vidnost rezultatov po beljenju lahko traja od nekaj mesecev do enega leta, odvisno od posameznikovih življenjskih navad. Potrebno je poudariti, da niso vsi izdelki, ki jih je možno kupiti v prosti prodaji, primerni za domačo uporabo, saj je kar nekaj tveganj, povezanih z beljenjem zob. Zato je priporočljivo, da beljenje zob na domu poteka po posvetu in dogovoru z zobozdravnikom.

Slabosti beljenja zob:

• povečano občutljivost zob in draženje dlesni;
• hrapavost in mehčanje zobne površine;
• večje tveganje za razvoj zobnega kariesa;
• sprememba barve zalivk ali zob s prevlekami.

Lahko nam postaviš tudi vprašanje o ustnem zdravju v spletni svetovalnici  #To sem jaz, kjer ti bomo strokovnjaki odgovorili v najkrajšem možnem času.

Zato priporočamo:

• Zaupaj preverjenim virom: Išči informacije pri preverjenih virih, kot so uradne spletne strani zdravstvenih organizacij in zdravstvenih strokovnjakov.
• Bodi kritičen/a: Razvijaj kritičen pristop do informacij, ki jih najdeš na spletu. Preveri, ali je vir zaupanja vreden in ali podatki temeljijo na znanstvenih dejstvih.
• Posvetuj se z zobozdravstvenim strokovnjakom: Če imaš pomembna vprašanja ali pomisleke glede svojega zdravja, se posvetuj s strokovnjakom za zobozdravstvo ali z svojim osebnim zobozdravnikom. Imajo strokovno znanje in izkušnje, ki ti lahko zagotovijo pravilne informacije in nasvete.

Več o tem, kako se lahko izogneš škodljivim in nepravilnim informacijam, lahko prebereš tukaj: https://learning-corner.learning.europa.eu/learning-materials/spot-and-fight-disinformation_sl

Literatura in viri:

Hescot, P. (2017). The new definition of oral health and relationship between oral health and quality of life. Chin J Dent Res, 20(4), 189-192.

Sekulić S, John MT, Davey C, Rener-Sitar K. Association between oral health-related and health-related quality of life. Slovenian Journal of Public Health. 2020 Jun 1;59(2):65-74.

Faiez N, Muawia A, Qudeimat AS. Al-Rimawi. Dental Discolouration: An Overview. J Esthet Restor Dent. 1999;11(6):291-310.

Watts AM, Addy M. Tooth discolouration and staining: a review of the literature. British dental journal. 2001 Mar 24;190(6).

Dahl JE, Pallesen U. Tooth bleaching—a critical review of the biological aspects. Critical Reviews in Oral Biology & Medicine. 2003 Jul;14(4):292-304.