#to sem jaz

Letos na počitnice... po svoje?

Avtor: Patricija Knez, mag. psihologije

“Končno poletne počitnice!” je verjetno zelo pogosta misel mladostnikov, ko se šolsko leto končuje. Običajno ta čas sovpada tudi z daljšimi ali krajšimi družinskimi izleti. Ob odraščanju pa se postopoma poleg prikrade še: “A grem letos še z družino ali raje s prijatelji?”

Če se tudi ti zalotiš s tem vprašanjem, nisi edini/-a. Večina mladih začne vedno bolj hrepeneti po samostojnih počitnicah nekje v sredini adolescence (okoli 15. leta, nekateri malenkost prej, nekateri kasneje), hkrati pa jih veliko še vedno vsaj del poletja preživi z družino – kar je povsem normalno. V tem obdobju postajajo prijatelji vedno pomembnejši, saj z njimi navadno gradiš svojo identiteto, preizkušaš meje, se učiš samostojnosti. Počitnice s prijatelji lahko tako pomenijo predvsem več svobode, občutek, da je “to moje življenje” in samostojno ustvarjanje spominov. Prinesejo več spontanosti in priložnosti, da narediš po svoje, a hkrati tudi več odgovornosti.

Kaj pa počitnice z družino?

Čeprav se morda včasih zdijo manj privlačne in zabavne, imajo družinske počitnice lahko nekaj, česar z drugimi ne dobiš na enak način. Družina nudi varen, podporen in stabilen okvir, tako čisto praktično kot tudi čustveno, znotraj katerega lahko bolj brezskrbno raziskujemo novo socialno okolje, v katerem se znajdemo. Tako se lahko odklopimo od dokazovanja vrstnikom in samo smo, kar smo. Poleg tega je odlična priložnost, da poglobimo odnose z družino, tudi če se vmes kdaj ne strinjamo. Seveda pa niso vsi družinski odnosi enaki – če doma trenutno doživljaš veliko napetosti ali ti skupni čas ni prijeten, so lahko tvoje želje in občutki drugačni, in tudi to je v redu.

Kaj je torej prava odločitev?

Če bereš članek v upanju, da bo na koncu pisalo: »Prava odločitev je definitivno iti s prijatelji!« (ali pa z družino), te moramo malo razočarati – univerzalnega odgovora ni. Lahko pa si pomagaš z naslednjimi vprašanji za razmislek:

Pocitnice 2
  • Zakaj si želim iti s prijatelji na počitnice? Je to zato, ker si res želim njihove družbe in novih doživetij? Ali predvsem zato, ker imam občutek, da bi moral/-a, ker gredo tudi drugi?
  • Kako se počutim ob misli na počitnice z družino? Mi je misel na družinske počitnice odveč ali me morda bolj skrbi, da zamudim druženje s prijatelji? Mi manjka več časa z družino ali me ta skupni čas navdaja s skrbjo?
  • Si želim več svobode ali predvsem več prostora zase?
  • Se počutim pripravljeno tudi na manj zabavne dele samostojnih počitnic? Zajemajo lahko več dogovarjanja, kompromisov, odgovornosti, tudi pospravljanja in dolgčasa.
  • Kako sem trenutno in kaj najboj potrebujem? Je to dogodivščina? Več občutka bližine? Morda raziskovanje, zabava? S kom bi to bolj verjetno dobil/-a? Sem po letu poln/-a energije za druženje ali bi mi bolj koristilo nekaj več miru in počitka?

Ta vprašanja niso test, kjer je treba najti pravilen odgovor – so pa način, da prisluhneš temu, kaj si v resnici bolj želiš. Odgovor tukaj ni nujno samo ena ali druga opcija, ampak je lahko tudi “malo obojega”. Veliko mladih ugotovi, da jim najbolj ustreza kombinacija – nekaj časa preživijo z družino, nekaj s prijatelji, kar ni znak neodločnosti, ampak pogosto zelo dobra rešitev. Po eni strani dobiš prostor za samostojnost, po drugi še vedno ostane čas za družinsko povezovanje.

Morda si sedaj misliš: “Meni starši zagotovo ne bodo pustili iti s prijatelji”.  Pa veš zakaj? Naše starše kdaj tudi upravičeno skrbi, če smo pripravljeni sami iti dlje od doma. Na tem mestu je znova dobrodošel razmislek:

  • Ali znam poskrbeti zase? Znam prevzemati odgovornost, paziti na svojo varnost? Se javljam staršem in sporočim, kje sem? Jim pokažem, da znam razmišljati odgovorno in se z njimi dogovoriti?

Če se ti zdi težko načeti to temo doma, poskusi pogovor začeti bolj odprto: namesto »Letos nočem več z vami«, lahko rečeš »Razmišljam, da bi del počitnic letos preživel/-a tudi s prijatelji – kako bi to lahko skupaj uredili?«. Starši si pogosto ne želijo nujno, da si ves čas doma – želijo pa vedeti, da razmišljaš odgovorno in da ostajate povezani. Lahko se začne s krajšim enodnevnim izletom s prijatelji. Samostojnost se običajno gradi postopoma, ne čez noč.

Na koncu ni pomembno, ali si te počitnice več časa z družino ali s prijatelji. Pomembno je predvsem, da izbira ni narejena samo zato, ker »tako delajo vsi«, ampak da tudi sebe vprašaš, kaj v tem trenutku najbolj potrebuješ. Brez skrbi – tudi če letos izbereš eno možnost, to še ne pomeni, da bo tako vsako poletje. Odraščanje ni preklop iz »družinskih« na »prijateljske« počitnice. Je bolj učenje, kako počasi sestavljaš poletje po svoji meri in z vsakim novim korakom bolj samostojno stopaš v svet.

 

Viri:

Liao, H., Su, C., & Lan, Y. (2022). Adolescents’ Motivation and Conflict Resolution Orientation in Influencing Parents’ Decisions Regarding Family Vacations: A Taiwan Perspective. Journal of China Tourism Research, 19, 609 - 627. https://doi.org/10.1080/19388160.2022.2109789.

Vprašanja vrstnikov

Vsa vprašanja

Mobilna navigacija