Eheheheh....

Odgovor svetovalca:

Draga LEEKNows,

vesela sem, da si se z vprašanji obrnila na nas.

Napisala si, da si zaljubljena v svojo prijateljico, ki si je dopisovala s sošolcem in te s tem zelo prizadela. Kasneje ti je priznala, da je svoja čustva pomešala in ugotovila, da ni zaljubljena vate, ampak te ima zelo rada kot svojo najboljšo prijateljico. Verjamem, da so bila in so tvoja čustva do nje zelo močna in da te je njeno ravnanje zato še toliko bolj prizadelo.

Ob tem pa je pomembno, da si dovoliš čutiti vse, kar se v tebi dogaja. Lahko jo imaš zelo rada, hkrati pa si lahko jezna, žalostna, razočarana ali prizadeta. Vsa ta čustva so lahko prisotna hkrati in zaradi njih s tabo ni nič narobe.

V najstništvu so čustva pogosto zelo intenzivna. Odkrivata, kdo sta, kaj čutita in kakšni odnosi vama ustrezajo. Včasih lahko občutke tudi težje razločimo in jih razumemo šele takrat, ko se o njih pogovarjamo. Morda se je nekaj podobnega zgodilo tudi tvoji prijateljici. Pomembno pa je, da njeno zmedo razumeš, ne da bi pri tem zanemarila svoje občutke.

Poskušaj se z njo odkrito pogovoriti. Povej ji, da te je njeno dopisovanje s sošolcem prizadelo in da si to doživela kot varanje. Ni ti treba skrivati svojih občutkov samo zato, da bi bila videti vesela in da bi ohranila mir med vama. Poskušaj ji povedati, kaj se v resnici dogaja v tebi – tudi če je težko. Obenem je zelo pomembno, da spoštuješ tudi osebno meje prijateljice, ki si želi ostati le na bazi prijateljstva. Dobro prijateljstvo dopušča tudi pogovor o žalosti, jezi, razočaranju in bolečini. Glede na to, da sta si že šest let zelo blizu in da se je s teboj iskreno pogovorila o svojih občutkih, verjamem, da se lahko tudi o tem pogovorita in poiščeta način, kako ali sploh nadaljevati vajino prijateljstvo, upoštevajoč tvoje in njene občutke.

Pomembno pa je tudi, da si pri tem vzameš čas zase. Ni se ti treba takoj odločiti, kaj boš čutila do nje ali kakšen odnos želiš imeti z njo. Nekatera čustva potrebujejo čas, da se umirijo in postanejo bolj razumljiva.

V razredu je dinamika med sošolci in sošolkami pogosto zelo pestra. Napisala si, da te vse sošolke sovražijo. To je zelo težak občutek. Hkrati pa se lahko vprašamo: Kako veš, da je temu res tako?

Napisala si tudi, da niso nesramne do tebe. To je pomemben podatek, ki govori nekoliko drugače od tvoje misli, da te vse sovražijo. Morda so zato občutki, ki jih doživljaš, močnejši od tega, kar se dejansko dogaja okoli tebe.

Ko se skregamo z eno osebo, lahko hitro začnemo razmišljati: »Če sem se skregala z njo, so zdaj zagotovo vse proti meni.« Naše misli lahko včasih naredijo zgodbo večjo, kot je v resnici.

Ko opaziš, da te nekdo grdo pogleda, poskušaj ne zaključiti takoj: »Sovraži me.« Poskusi poiskati še druge možne razlage:

»Mogoče ima slab dan.«
»Mogoče jo nekaj skrbi.«
»Mogoče je jezna zaradi nečesa, kar se je zgodilo doma.«
»Mogoče sploh ni gledala mene.«

Ne pomeni, da moraš svoje občutke ignorirati. Pomeni le, da jih poskušaš preveriti tudi z dejstvi. Vprašaj se: »Kaj dejansko vem in kaj samo predvidevam?«

 V veliko pomoč ti je lahko tudi naslednji priročnik.

Dobro je, da si iskrena sama s seboj in da prepoznavaš, da si včasih želiš biti tudi sama in sedeti sama v šoli. Tudi to je popolnoma v redu. Ni ti treba biti ves čas v družbi drugih, če ti v določenem trenutku bolj ustreza mir ali samota.

Glede sošolcev, ki te kličejo »Emo«, pa jim lahko jasno in mirno poveš, da ti takšno poimenovanje ni všeč in da se s tem ne poistovetiš. Na primer: »Ne želim, da me kličeš Emo. To mi ni všeč. Prosim, pokliči me po imenu.« To je asertiven način postavljanja osebne meje.

Če ti je težko to povedati v trenutku, lahko najprej vadiš sama, s prijateljico ali z odraslo osebo, ki ji zaupaš. Ko boš stavek večkrat izrekla na glas, bo morda lažje, da ga uporabiš tudi v resnični situaciji. Pomembno je, da veš, da imaš pravico povedati, kaj ti je všeč in kaj ne. Če nekdo tvoje meje kljub temu ne spoštuje ali se zaradi tega počutiš neprijetno, je prav, da se obrneš na odraslo osebo, ki ji zaupaš.

Pri tem ti je lahko v veliko pomoč tudi svetovalna služba na šoli. Si že kdaj šla do svetovalne delavke in se z njo pogovorila? Tam se lahko naučiš različnih načinov postavljanja osebnih meja, izražanja svojih občutkov in asertivnega odzivanja v situacijah, v katerih ti nekaj ni všeč.

Omenila si tudi nezadovoljstvo s svojo telesno težo. Praviš, da o tem ne želiš govoriti, me pa vseeno zanima, ali bi mi bila o tem pripravljena povedati kaj več.

Upam, da ti bodo nasveti v pomoč. Vesela bom povratne informacije, kako sta s tvojo najboljšo prijateljico. Želim ti lepe jesenske dni.

Ajda Bivic, mag. prof. inkluzivne pedagogike, univ. dipl. ped.