Problemi s fantom

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, 

iz tvojega zapisa vidim, da fantova odgovornost presega odgovornost velike večine njegovih vrstnikov. Vesela sem, da se je zaupal nekomu in da sam pri sebi čuti preobremenjenost še preden bi se pokazale težje posledice. 

Ljudje smo postavljeni v različne situacije in vloge. Tvoj fant je zelo odgovorna oseba, na katero se lahko zaneseš. Toliko stvari, ki jih on počne za dobro družinsko funkcioniranje je res hvale vredno. Ampak on ni v tej skupnosti odrasla oseba, vse kar naštevaš ni njegova odgovornost, čeprav je zelo lepo, da družini pomaga. Čim večkrat mu to na lep način povej. Poslušaj ga in pohvali, a hkrati ozavesti meje njegove odgovornosti. 

Glede na to, da se je znašel v stiski, da že obupuje, je res nujno, da se s starši pogovori. Tudi če je do sedaj družina delovala na ta način, z njegovo pomočjo, to ne pomeni, da mora družina vedno delovati tako. Fant je, če prav razumem, v zaključnem letniku. Pred njim je matura in odločitev kako naprej. To je eden izmed pomembnih argumentov, ki lahko pripomorejo k spremembi. Svetujem ti, da fant povabi starše k resnemu pogovoru. Če bi mu bilo lažje, si zraven lahko prisotna tudi ti. Naj izrazi svoje skrbi. Pove, da je do sedaj šlo tako, da je lahko pomagal in nase prevzel določene odgovornosti. V tem šol. letu pa čuti, da je vsega preveč in čuti, da ne zmore tega tempa. Naj opiše svoja čustva in svoje strahove. So povsem realni. Čaka ga pomembna stvar v času srednje šole, ki bo pomembno vplivala na njegovo prihodnost. Pišeš, da so njegovi starši prijetni, zato sklepam, da ga bodo razumeli in bili pripravljeni kakšno odgovornost z njegovih ramen prevzeti nase. Torej spodbuditi ga je potrebno k resnemu pogovoru. Starši ne berejo misli, fant bo moral svoje skrbi izraziti. Morda celo večkrat. Napisala si, da se fant s starši ne želi pogovoriti. Zakaj? Česa ga je strah?

Omenila si, da se fant vrti v začaranem krogu, občasno ima misli o smrti in brezsmislu. Naj se oglasi pri svetovalni delavki svoje šole na pogovor ali se pogovori s strokovnjakom (https://www.tosemjaz.net/pogovori-se/). Lahko se obrne tudi na druge vire pomoči:  https://www.tosemjaz.net/poisci-pomoc/.

Če bo fant vztrajal pri tem, da se ne želi pogovariti s starši, sama pa boš videla, da se njegovo počutje spreminja na slabše, je morda vredno premisliti o tem ali bi sama staršem vsaj omenila njegovo stisko. Pogovor bodo nato izpeljali starši sami. 

 

Želim ti vse dobro!

Urška Koštomaj, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, 

razumem, da ne želi poiskati pomoč. Razumem tudi tvoje breme in ni prav, da na svojih ramenih nosiš takšno odgovornost. 

Lahko mu daješ oporo, lahko ga poslušaš, strokovne podpore pa mu ne moreš dati, saj nisi strokovnjak na tem področju. Ker mu ne znaš pomagati, se počutiš slabo in nemočno. In to te verjetno bremeni. Njegovo počutje in nemoč vplivata tudi nate. Tudi ti se počutiš slabo. Tudi to zavedanje, da se nekdo zaradi nas počuti slabše (zaradi skrbi), je včasih motivator, da kaj spremenimo pri sebi. Včasih nam je za druge bolj mar kot za nas same. Morda ga po tej poti poskušaš pregovoriti, da stopi v stik s strokovnjakom. Sam težav ne bo rešil, predvsem če do sedaj ni aktivno pristopil k reševanju slabega počutja.

Povej mu, da mu želiš pomagati, ampak si nemočna in to slabo vpliva tudi nate. Lahko skupaj napišeta sporočilo ali skupaj pokličeta strokovnjaka oz. se skupaj oglasita k strokovnjaku. Kot sem omenila v prejšnjem odgovoru, če res nič ne bo uspelo, bo morda čas, da o tem spregovoriš z njegovimi starši. Vseeno je njihov otrok in morajo vedeti kaj se z njim dogaja. 

Želim ti veliko poguma in vztrajnosti!

Urška Koštomaj, mag. psih. 

Urška Koštomaj, mag. psihologije