Nenasilna komunikacija = povezovalna, sočutna komunikacija

Nenasilna komunikacija je uporabna in koristna v vseh vidikih našega življenja; tako doma kot v šoli. Pomaga nam, da smo bolj osveščeni, povezani, sočutni ter iskreni do sebe in drugih ljudi. Nenasilna komunikacija je pomembno orodje pri reševanju konfliktov in tudi v vsakodnevnih pogovorih. Ključna je, če želimo v življenju vzpostavljati spoštljive in tople odnose.

Kaj pomeni nenasilna komunikacija?

Pri nenasilni komunikaciji izražamo svoje želje, potrebe ter mnenja na način, da se v celoti izrazimo, obenem pa smo pozorni na sogovornika, da se počuti sprejeto, slišano in varno. Bistvo nenasilne komunikacije je, da ni za nikogar ogrožajoča. Pri nenasilni komunikaciji postavljamo svoje meje, z zavedanjem, da imajo tudi drugi ljudje osebne meje, ki jih moramo upoštevati in spoštovati.

Nenasilna komunikacija poudarja izražanje čustev, občutij, potreb in stališč na način, ki spoštuje druge. Pri tej komunikaciji ne obtožujemo, ne kritiziramo, ne zasmehujemo in ne manipuliramo, ampak se osredotočamo na empatijo, jasno izražanje in iskanje rešitev, ki so sprejemljive za vse vpletene – rešitev, s katerimi so zadovoljni vsi vpleteni. Z nenasilno komunikacijo ustvarjamo vzajemno razumevanje ter se z ljudmi bolj povežemo.

Kako lahko nenasilno komunikacijo pričnem uporabljati v svojem življenju?

Nenasilne komunikacije se lahko naučimo. Čeprav se nam na začetku zdi, da je to prezahtevno, nesmiselno ali se nam enostavno »ne da« ukvarjati s tem, verjemi, da je ves trud, ki ga vložimo v nove načine in vzorce komuniciranja, večkratno poplačan. Ob upoštevanju načel nenasilne komunikacije bomo lažje in bolje sodelovali z drugimi, reševali konflikte ter vzpostavljali pristne odnose, ki nas veselijo ter obarvajo naše življenje. 

 »Formula« nenasilne komunikacije:

• povem, kaj opažam – ko vidim, slišim …
• povem, kaj čutim ob opaženem – se počutim …
• povem, katere potrebe so povezane z občutjem – ker mi je pomembno, ker potrebujem, ker želim …
• povem predlog, prošnjo ali pričakovanje – … to bi mi veliko pomenilo, bi me razveselilo, bi mi pomagalo …

Nekaj smernic nenasilne komunikacije

• Čustva, misli in potrebe izražamo na način, ki spoštuje drugega in mu ne povzroča nelagodja.
• Empatija je izjemno pomembna v medosebnih odnosih, ter da sprejemamo čustva in izkušnje drugih, tudi če se z njimi ne strinjamo. Pomembno je, da jih spoštujemo in poskušamo razumeti njihovo perspektivo. Empatija pomeni tudi to, da resnično poslušamo druge, da upoštevamo njihova čustva in potrebe ter da se nanje odzivamo s spoštovanjem.
• Namesto kritiziranja in obtoževanja – zavestno iščemo rešitve, ki lahko zadovoljijo vse vpletene.
• Kritika naj bo dobronamerna; osredotočimo se na človekovo vedenje in ne osebnost – povemo tudi, kakšno spremembo vedenja želimo.

Npr. čakamo prijatelja in ta zamuja … Namesto »Popolnoma nezanesljiv si!«, rečemo npr. »Ni mi všeč, da si zamudil, v prihodnje mi prosim sporoči …«.

• V reševanju konflikta se osredotočamo na dogovor, da se bosta v odnosu oba počutila bolje in ne na to, da drugega premagamo.
• Do sogovornika se vedemo spoštljivo, četudi se z njim ne strinjamo.
• Držimo se teme pogovora, zaradi katere smo sploh začeli pogovor in ne vpletamo drugih težav ter si ne očitamo stvari za nazaj, saj tako preusmerimo pozornost pogovora na povsem druge stvari.
• Sogovornika aktivno poslušamo in sledimo temu, kar govori (ne gledamo v telefon, ampak ohranjamo očesni stik) – lahko tudi povzamemo njegove besede in tako preverimo, če smo povedno pravilno razumeli. Če te prav razumem …? Ali si to mislila tako …? Na ta način lahko preprečimo veliko nesporazumov, saj sogovornik sliši, kako smo dojeli to, kar je povedal.
• Sprejmimo odgovornost za svoje vedenje – bolje je, da se opravičimo in iskreno pogovorimo, saj je težko ohranjati dobre in pristne odnose, če odgovornost prelagamo na druge ljudi.

Kako lahko tudi ti načela nenasilne komunikacije vpelješ v vsakdanje odnose in življenje?
Za začetek premisli o svojem načinu komuniciranja in sodelovanju z drugimi. Ali komuniciraš na način, ki spoštuje druge in v njih ne vzbuja nelagodja ter neprijetnih občutkov? Če so ti načela nenasilne komunikacije blizu, verjetno opažaš, da ta način komunikacije izboljšuje kakovost odnosov, zmanjšuje stres in napetosti ter prispeva k boljšemu sodelovanju in iskanju skupnih rešitev v različnih situacijah. Če pa želiš začeti komunicirati po načelih nenasilne komunikacije in se v tem tudi uriti – odlično! Že danes lahko pričneš uporabljati nenasilno komunikacijo v svoji družini, v razredu, s sošolci ali prijatelji. Poslušaj druge z empatijo in skušaj razumeti njihova čustva ter potrebe. Poleg tega jasno in spoštljivo izrazi svoja občutja ter pričakovanja, namesto obsojanja ali kritiziranja.

Uporabljeni viri in literatura:

Rosenberg, M. (2005). We can work it out: Resolving conflicts peacefully and powerfully. PuddleDancer Press.
Društvo za nenasilno komunikacijo. (2024). Nenasilna komunikacija.