Vprašanje:
Intima in potencialn zveza
Tema: Čustva, Komunikacija, Ljubezen in zaljubljenost
-
Mi
MikoPiko
MikoPiko
Objavljeno: 05 okt. 2026 14:47
Zdravo!
Trenutno se pogovarjam z enim fantom, ki sem ga preko dating appa spoznala. V živo mi je bil sprva simpatičen ... Mogoče ne najbolj moj type, ampak FUL sva imela skupnega in pogovor je dobro tekel.
Še zdaj dobro teče. Problem pa je, da bi on po treh druženjih že imel zvezo. Jaz pa ne vem, če sem pripravljena. Držanje za roke me npr., ko sva na samem oz se ne vidi, ne moti ... V publiki pa se mi zdi, da malo zadržujem zrak in srce mi utripa ... V smislu, da nočem, da me drugi ljudje vidijo z njim. Še posebej bi me bilo groza, da bi me videli ljudje, ki jih poznam/s katerimi sem si blizu. Problem ni v njemu (v smislu, da je tko ne lep, da nočem bit videna z njim) ampak v meni. Nikoli ljudem nisem veliko govorila o čustvih ali kakršnih koli intimnih izkušnjah. Raje sem jih zase zadržala, ker so mi tabu. Kadarkoli pa se zaupam nekomu, se počutim precej ogabno. Kot da bi se jim gnusila, ker jim o tem pravim. Vmesno vprašanje, bi bilo lahko to zaradi zlorabe, ki sem jo doživela ko sem bila majhna? Ker takrat sem to tudi rabila skrivati pred vsemi, ker me je bilo tako zelo sram in nisem vedela bolje?
Vglavnem, čutim ta globok sram in gnus. Do sebe. Ampak ko sva se npr. s tem fantom poljubljala, dotikala na samem, me ni bilo sram. Mogoče sem preveč overthinkala vse skupaj, ampak to tudi vedno počnem (v smislu kako se poljubljati, kaj početi z rokami, mu je tako všeč, a je to čudno in akward) ... Ko pa se me on dotika, ne čutim veliko užitka ... In to se mi je tudi vedno do zdaj v intimnih odnosih dogajalo ... Nisem čutila užitka, zdelo se mi je bolj, kot da performiram za drugo osebo in skušam ugoditi tej osebi. Zato vedno, ko me oseba vpraša "a ti je to všeč" in rečem "da" se počutim kot lažnivka. Poskušala sem se sprostiti, pa ne gre. Tudi pri spolnih odnosih se nisem morala sprostiti in nazadnje pač nič ni bilo prijetno. Kar pa mi je všeč, je, ko vidim/čutim, kako si me drug želi. Mene in mojega telesa. In komplimenti, ki jih dobivam. Kjer pa čutim užitek, je tam spodaj ... Ampak ponovno, počutim se ogabno ... V smislu, eh, sej ta oseba se samo pretvarja, da mu je všeč počet stvari, ki bi mi pasale ... Vbistvu pa sm ugabna debela spaka zanjga. Pač vedno sem mislila, da sem grda in nezaslužna ljubezni. Imela sem dva crusha v življenju, ki sem ju rabila pretrpeti. Ne vem, no ... Ne vem, kako naj se sprostim in dejansko uživam v trenutku.
Ta fant mi je že rekel, da me ljubi in to mi je grozno slišati. Ker jaz ne vem, kako ga lahko ljubim nazaj. Kako se ljubezen sploh čuti? Počela bi še kaj več intimnih stvari z njim, ker je zelo razumljiv in mu dejansko zaupam, rada bi videla, če bi se z njim v postelji lahko sprostila ... Ampak vse to bi povzročilo, da bi se on še bolj navezal name... In kaj, če mi on ni dejansko tako všeč (ker si včasih mislim, "ta njegov angle ni tako lep, ampak profil pa ime zelo lep")? Kaj, če se ne morem sprostiti? Vsakič, ko omenja zvezo, me tudi stisne pri srcu, ker me je izgleda da tudi strah, da bi se v zvezi počutila ujeto? Da bi si ljudje takšne pa takšne stvari mislili, ko bi jim povedala, da imam fanta? Družini ga SPLOH ne bi rada predstavila, prijateljem pa bi mi bilo tudi EKSTREMNO neprijetno... Ampak na samem z njim pa mi je v redu:(((( tako da res ne vem ... On je zelo relationship kind of oseba in se počutim sebično, ker ga izrabljam, da sebe in svoja občutja "raziskujem" ... Je rekel, da me bo počakal in da hoče z mano raziskovati ta občutja in da, če ga odslovim, bo to sprejel. Ampak vseeno se počutim grozno, ker do zdaj je imel že tri razmerja in vse punce so bile po tretjem zmenku prepričane, da želijo biti z njim. Jaz pa tukaj premlevam in overthinkam vse in se počutim, da ga leadam on. Kdorkoli je rekel, da z pravo osebo boš pač vedel, je faking lažnivc. Js sm misla, da bo dejting zabaven:((((( ampak zdaj on zelo resno stvari že jemlje, ful ljudem je že povedal o meni, meanwhile je on skrivnost še vsem v mojem življenju. Si jaz sploh želim zveze? Lepo bi bilo iti h nekomu, ki me ima rad, se cuddlat, počet stuff together ... Ampak to bi vse najraje počela na skrivaj:') vse v telesu mi pravi, naj zbežim, ampak včasih tudi vidim potencial, da bi to lahko bilo nekaj zelo lepega...
Kaj narediti? Še nadaljujem z njim v tej smeri in če se pol odločim, da tega ne prenesem več, končam stvari in mu tako zlomim srce? Al naj že zdaj končam in ga rešim pred večjim heartbreakom? Ali se splača sploh tako sekirati?
Če ste vse prebrali, vsaka vam čast. Upam, da mi znate vsaj malo pomagati:')
-
Uredništvo
Lea Figelj
Objavljeno: 13 okt. 2026 21:23
Odgovor svetovalke:
Pozdravljena,
najprej en velik oprosti iz moje strani, ker si morala nekaj časa počakati na moj odgovor. Če povzamem tvoje vprašanje - trenutno se dobivaš s fantom, s katerim se drugače dobro razumeš in ti je všeč (oz. vsaj misliš tako, dokler ne začneš veliko razmišljat o tem). Težavo vidiš v tem, da občutiš predvsem neprijetne občutke, ko pomisliš, da bi te kdo z njim videl v javnosti, hkrati pa pišeš tudi o pretekli izkušnji z zlorabo in razmišljaš, ali bi lahko bile tvoje misli in čustva v povezavi z ljubezenskimi oziroma intimnimi odnosi povezana s tem.
Prvo - zelo zelo mi je žal, da si doživela takšno izkušnjo kot je zloraba. To so situacije, ki nas kot osebe zaznamujejo in se ponavadi zelo rade prikradejo v naše življenje tudi kasneje, še dolgo po zlorabi. Izkušnja zlorabe lahko vpliva na to, kako kasneje doživljamo sebe, svoje telo, intimnost in odnose z drugimi, zato je povsem mogoče, da so nekateri občutki, ki jih opisuješ, povezani tudi s tvojo preteklo izkušnjo. Vendar pa samo na podlagi tvojega zapisa tega ne morem z gotovostjo trditi. Pomembno se mi zdi predvsem to, da svojih občutkov ne razumeš kot dokaz, da je s teboj nekaj narobe. Upam, da si v tisti situaciji dobila pomoč, ki si jo potrebovala in da imaš v svojem življenju še vedno ljudi, ki jim zaupaš, in lahko o tej izkušnji z njimi govoriš, če čutiš, da to potrebuješ. V kolikor smatraš, da te ta zloraba v življenju še vedno zelo obremenjuje, da pogosto razmišljaš o njej in te v svojem življenju ovira, je morda dobro, da premisliš tudi o pogovoru s strokovnjaki, ki so ti res lahko v pomoč. Lahko ti na primer pomagajo pri soočanju z občutki sramu in gnusa do sebe, ki jih omenjaš. Vsekakor ti namreč želim, da bi enakrat lahko zaživela tudi brez teh neprijetnih občutij. Tukaj je nekaj kontaktov, pri katerih lahko začneš, če te to zanima:
TOM telefon za otroke in mladostnike (116 111): https://www.e-tom.si/
SOS telefon (080 11 55): https://drustvo-sos.si/
Združenje za moč: https://zamoc.si/
Kar pa se tiče ostalih zadev, ki jih omenjaš - vsekakor nisi grda in vsekakor si zaslužiš ljubezen! Možgani so lahko včasih precej zlobni do nas, ko nas skušajo prepričati v takšne in podobne negativne stvari, ampak vedi, da so to navsezadnje samo misli in nikakor ne odražajo realnosti. Ko se ti pojavijo misli, da si grda, nevredna ljubezni ali da se drugim gnusiš, jih poskušaj najprej prepoznati kot misli in ne kot dejstva. Lahko se na primer vprašaš, od kod takšno prepričanje izvira, ali zanj res obstajajo dokazi in kaj bi rekla prijateljici, če bi o sebi razmišljala na tak način. Ni treba, da se takoj prepričaš v popolnoma nasprotno, pomembno je že, da začneš dopuščati možnost, da so te misli do tebe prestroge. Glede na to, da je lahko ta bremena in misli nositi v sebi zelo zahtevno in težko, lahko morda o tem spregovoriš tudi s tem fantom. Glede na to, da pišeš, da se dobro razumeta in je do tebe prijazen in spoštljiv, mu lahko čisto odkrito poveš, kakšen je tvoj odnos do intimenjšega izkazovanja ljubezni oz. ljubezenskih odnosih nasploh (ne rabiš nujno spregovoriti o izkušnji zlorabe, če na to nisi pripravljena). Na ta način bo tudi ta fant lahko lažje razumel, kako se počutiš in morda posledično lažje razumel tvoje meje in zakaj se bojiš zveze, o čem vse razmišljaš... Vsekakor pa se skušaj ne obremenjevati s tem, koliko punc je imel prej in kakšne so one, ker smo si med seboj vsi različni in imaš vso pravico, da ti ta odnos izpelješ v svojem lastnem tempu..Seveda pa moraš prav tako sama oceniti, ali se ob njem počutiš dovolj varno in udobno. Tudi če nisi še pripravljena na ta pogovor, je to popolnoma okej.
Posebej bi se rada dotaknila tudi tega, kar pišeš o intimnosti. Omenjaš, da se med dotiki pogosto osredotočaš predvsem na to, ali je drugi osebi prijetno, in da imaš občutek, kot da moraš nekaj odigrati. Ob tem se sprašujem, koliko prostora si v takšnih trenutkih sploh dovoliš nameniti svojim občutkom in željam? Pomembno je, da veš, da pri intimnosti ni treba ničesar dokazovati, prav tako ni treba nadaljevati z nečim samo zato, ker si želiš ugoditi drugi osebi. Povsem v redu je, če ne veš, kaj ti je všeč, če potrebuješ več časa ali če si v določenem trenutku nečesa ne želiš. Tudi fantu lahko iskreno poveš, da ti nekaj ni prijetno ali da še raziskuješ, kaj ti ustreza. Zdi se mi tudi pomembno poudariti, da se ti ni treba odločiti za zvezo samo zato, ker je fant vanjo že pripravljen vstopiti. Ljudje potrebujemo različno dolgo, da nekoga spoznamo in ugotovimo, kaj do njega čutimo. To, da po treh srečanjih še nisi prepričana, ne pomeni, da ga izkoriščaš ali zavajaš. Pomembno pa je, da si z njim glede svoje negotovosti iskrena in mu ne obljubljaš nečesa, česar trenutno še ne moreš obljubiti. Tako imata oba možnost presoditi, ali vama takšen način spoznavanja ustreza.
Skratka, odgovor na zadnji sklop vprašanj se zagotovo skriva v tebi. Okej je, da nadaljuješ in morda čakaš na pravi trenutek za pogovor o občutkih, ki jih imaš. Prav tako je čisto okej, če po nekaj časa vidiš, da ta oseba ni zate in bi rada stvari zaključila. V tem primeru mu lahko na prijazen in spoštljiv način poveš, da s tem odnosom ne bi rada nadaljevala. Morda ti trenutno sploh ni treba odgovoriti na vprašanje, ali si s tem fantom želiš resne zveze. Lahko si najprej dovoliš ugotoviti, kako se ob njem počutiš, kaj si želiš in kakšen tempo spoznavanja ti ustreza. Pri tem pa je pomembno tudi, da si dovoliš reči ne, če ugotoviš, da si odnosa ne želiš nadaljevati. Tvoja negotovost ni nekaj, zaradi česar bi se morala obsojati.
Upam, da sem ti uspela vsaj malo smiselno odgovoriti na to vprašanje. Če bi se rada o čem še podrobeneje pogovorila, sem le en spletni klik stran. Verjamem, da se boš odločila tako, kot bo najboljše zate. Zaupaj si in lepo bodi!
Lea Figelj, mag. psihologije
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
dw
dw
dw
Objavljeno: 11 nov. 2026 10:28
Hejj, samo rada bi povedala, da nisi čudna in da se zelo vidim v tvojem sporočilu. Velikokrat sem prekinila kontakt s fantom takoj ko se mi je zazdelo, da se je name preveč navezal, ker sem se počutila ogabno glede cele situacije. Ta gnus pa je potem vodil do tega, da sem želela čim prej končati s celotno stvarjo. Zdaj sem že več let v resni zvezi. Ampak res je trajalo dejansko kakšni dve leti, da sem se res sprostila. Dolg proces je in res moraš najti nekoga, ki je potrpežljiv (ne da je popoln, ampak pač, da ne sili v tebe) in razumevajoč, nekoga, s katerim se ti zdi, da bi bila pripravljena raziskovati ta občutja z njim. No, želim povedati, da mi je tudi z njim bilo na začetku zelo težko in da RES ni fora samo v tem da je "pravi" ali karkoli pravijo nekateri ljudje. Mogoče nekateri res takoj vejo, ko je nekdo pravi, ampak jaz občutek podoben temu občutim samo na vsake toliko časa. Ne vem, na kakšen način si bila zlorabljena, ampak tudi jaz sklepam, da imam neke težave z zaupanjem zaradi svojega otroštva, ko se mi je zdelo, da se ne morem zaupati ali biti ranljiva s svojimi bližnjimi. No ja, moj nasvet je, da če se ti zdi, da še res nisi pripravljena poskusiti iti v zvezo, da tega pač ne počneš. Stvari se lahko zelo spremenijo s časom. Pripravljena boš, ko boš pripravljena. Če si pa res želiš poskusiti, pa daj. Dobro je, da se tudi informiraš o tem, kar doživljaš in najdeš neke podcaste ali nekaj podobnega, ki ti pomagajo razložitit tvojo stisko. Tudi jaz sem se drugače zelo obremenjevala s tem, kako bom te fante verjetno prizadela, ker resss nisem še čutila takšne navezanosti, ki so jo oni, ampak zdaj si mislim, da dokler si spoštljiv in iskren (kar res mislim, da si) nosi vsak sam odgovornost za svoja čustva. Ni na tebi, da se trudiš biti "normalna" ali "ljubeča" zato, da ga ne bi prizadela. In ja, spolnost je zelo zakomplicirana zame in zdi se mi, da tudi zate. Jaz sem potrebovala veliko časa in zaupanja, da sem bila pripravljena in da sem si spolnosti resnično želela. In tudi to je okej. Skratka nisi sama in verjamem vate.
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.