Zakaj sem tako obsedena s perfektnostjo

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena Poezija, 

Najprej se ti zahvaljujem za tvoje vprašanje in za to, da si se odločila deliti svojo izkušnjo z mano. V svojem sporočilu omeniš več tazličnih težav, na kratko ti bom poskusila odgovoriti na čim več stvari, ki jih omenjaš. V odgovoru boš našla tudi nekaj vaj, ki ti lahko pomagajo. Spodbudila bi te, da jih poskusiš! 

Velikokrat omeniš svojo osredotočenost na rezultate (dobre ocene, športni rezultati) in občutke manjvrednosti, ko teh rezultatov ne dosežeš.

Glede na tvoje opisovanje, se verjetno soočaš z obliko perfekcionizma. Perfekcionizem je lastnost za katero so značilna visoka pričakovanja in želja po popolnosti ali stanju brez napak. Ljudje, ki se nagibajo k perfekcionizmu si pogosto postavijo zelo visoke standarde in jih na vsak način poskušajo doseči. Mogoče to lahko prepoznaš v tem, da si se pripravljena ure in ure učiti, da dobiš željene ocene. Predvsem pa so perfekcionisti, če teh standardov ne dosežejo, do sebe pretirano strogi, in o sebi razmišljajo negativno (npr. ‘’Nisem dovolj dobra’’ , ‘’če ni popolno sem nesposobna’’). Več o tem kaj je perfekcionizem si lahko prebereš tudi tukaj: https://www.tosemjaz.net/razisci/sola-ucenje-in-prosti-cas/obvladajmo-perfekcionizem/

Želela bi, da se vprašaš ali je mogoče, da je ena oseba na vseh področjih 100% popolna? Da je nekdo popoln pri vseh predmetih v šoli, da je najboljši v športu, da najbolje kuha, najboljše igra inštrument in, da nikoli ne naredi nobene napake. Se ti zdi, da taka oseba lahko obstaja ali, da je bolj verjetno, da ima vsaka oseba svoja močna in manj močna področja, da nam gredo vsem nekatere stvari bolje nekatere pa malo slabše. Nekdo je lahko zelo dober nogometaš, hkrati pa mu v šoli ne gre biologija. Vsi imamo dele življenja ali veščine pri katerih smo dobri, lahko tudi odlični, področja na katerih smo še začetniki, veščine, ki jih imamo ugotovljene ‘’na pol’’ in področja pri katerih nam ne gre. To je normalno, to nas dela unikatne in različne med sabo, predvsem pa to ne zmanjša naše vrednosti in sposobnosti.

Prav zato je pomembno, da se ne osredotočiš samo na končni cilj, ampak predvsem na svoj napredek. Omenila si izkušnjo, ko si prvič dobila petico pri matematiki. Razumem, da je petica zate pomenila potrditev vsega truda, ki si ga vložila v učenje. Vendar pa se spomni, da je to le zadnja stopnička. Pomisli na vse male uspehe, ki si jih dosegla na poti. Pravilno si rešila nalogo, ki ti je prej mogoče povzročala težave. Naučila si se novih besed pri tujem jeziku, poiskala si način učenja, ki ti ustreza, mogoče si pomagala sošolcu ali sošolki pri učenju. Pomembno je da se spomniš, da tvoja sposobnost in vrednost nista pogojeni z oceno, ki jo dobiš v šoli. Se pravi nista pogojena z zadnjo stopničko, ampak s celotno potjo majhnih korakov, ki si jih prehodila prej. Pomembno je, da si se potrudila po svojih najboljših močeh, in da si se naučila nečesa novega. 

Da boš to malo lažje osmislila lahko poskusiš naslednjio vajo. Sama sebi napiši 10 opomnikov in si jih postavi na vidna mesta (ozadje na telefonu, listek v peresnici, listek na ogledalu). Ta sporočilca naj te spomnijo, da so pomembni mali koraki in tvoj trud, ne le končni cilj. Vsakič ko vidiš enega izmed opomnikov si vzemi nekaj trenutkov in poskusi res ozavestiti in začutiti vsebino tega opomnika. Nekaj primerov sporočilc najdeš tu: 

“Vsi imamo stvari, ki nam gredo super in stvari, ki nam sploh ne gredo. To je normalno.”

“Nihče ni ves čas popoln.”

“Vredu je če naredim napako.” 

Skrbi me tvoja omemba, da zaradi nedoseganja rezultata škoduješ sebi. Mi lahko v naslednjem sporočilu odgovoriš kako? Glede na to, da za tvojo izkušnjo v športu že vedo tudi tvoji starši se lahko pogovoriš tudi z njimi. Vedno pa ti ob strani stojijo tudi tvoji učitelji in svetovalni delavci v šoli.

Praviš tudi, da se pogosto primerjaš s sošolci. Primerjanje z drugimi je zelo pogost pojav, predvsem v mladostništvu. Pogosto si želimo lastnosti, ki jih imajo drugi. Tukaj lahko poskusiš ugotoviti kaj zate pomeni, da so tvoji sošolci “res pametni”. Ali to pomeni, da imajo same odlične ocene ali pa to pomeni, da se res potrudijo pri nalogah, da sodelujejo in da poskusijo še enkrat, ko naredijo napako. Pogosto se nam zdi, da je drugim ljudem okoli nas “vse jasno”, da jim gre vse super. Vendar pa se spomni, da imamo vsi področja, kjer nam gre bolje in področja, kjer nam gre slabše, ki nam povzročajo težave. Verjetno imajo tudi tvoji sošolci področja na katerih jim ne gre tako dobro. 

Primerjanje pogosto vpliva na našo samopodobo, saj se pogosto preveč osredotočimo na vse kar je na nas “slabo” in kar je na drugih “boljše od nas”. Zaradi tega se pogosto lahko počutimo manj vredne, slabše od drugih. V času najstništva, ko se telo zelo spreminja se to pogosto pojavi tudi v znižani telesni samopodobi, ko se ne počutimo tako lepe. Nekaj odličnih nasvetov kako izboljšati svojo telesno samopodobo najdeš tukaj:https://www.tosemjaz.net/razisci/moje-telo-in-zdravje/kako-lahko-izboljsas-svojo-telesno-samopodobo/

Predlagam pa ti tudi 2 vaji:

Kaj moje telo zmore? Napiši seznam vsaj 10 stvari, ki jih tvoje telo zmore in ki jih dela zate. Npr. moje telo lahko teče, pleše, daje super objeme…

Moja najboljša prijateljica Poezija. Predstavljaj si sebe kot da si nekdo drug, na primer da imaš dobro prijateljico, ki izgleda isto kot ti, se enako oblači, ima iste hobije… Napiši tej prijateljici pismo ali sms, in v njem poskusi našteti vsaj 10 lastnosti, ki so ti na njej všeč. Pet lastnosti naj bo fizičnih (lepi lasje, nasmeh…) in pet pa povezanih z osebnostjo in veščinami (rada pomaga, lepo riše). Ko boš pismo napisala in prebrala boš lažje osmislila pozitivne lastnosti na sebi. 

Upam, da ti to sporočilo pomaga in da se spomniš, da si sama sebi najboljša prijateljica in da si zaslužiš biti prijazna in sočutna sama do sebe. 

Pošiljam ti velik koš pozitivnih misli. 

Klara Wilfan mag. psihologije