Z mano je vse narobe

Odgovor svetovalke:

Drago dekle!

Najprej bi se ti rada zahvalila za pogum, da si delila svoje občutke in misli. Veliko tega, kar si opisala, je povsem običajno pri mladih, saj so z obremenjenostjo povezana čustva in misli tesno povezana z izzivi, ki jih prinaša obdobje najstništva. Ena najpomembnejših nalog tega obdobja, ki se lahko nadaljuje vse do 24. leta, je razvoj identitete. Vendar v družbi pogosto velja prepričanje, da bi morali v srednji šoli že "imeti vse pod nadzorom" in natančno vedeti, kdo smo. Hm ... je to res tako preprosto? Upam si trditi, da pri 17 letih večina mladih še ne ve povsem, kako uravnotežiti šolo, prosti čas, prijateljstva in vse druge zahteve življenja. Dodajmo še telovadbo, kulturne dejavnosti in pričakovanja sorodnikov – in hitro lahko postane vsega preveč!

Dejstvo, da si opazila, kako tvoje misli vplivajo na tvoje počutje, je velik korak. Zato nikar ne misli, da je s tabo kaj "narobe" – tvoje telo in misli se preprosto odzivajo na izzive, s katerimi se soočaš.

Pomembno je vedeti, da lahko majhne, dosledne spremembe prinesejo velik učinek. Vem, da je težko najti čas za vaje, še posebej s šolo, družino in drugimi obveznostmi. A tudi 5–10 minut na dan za preproste vaje lahko pomaga, da se boš počutila bolj v nadzoru. Ni ti treba narediti vsega naenkrat; majhni koraki so ključni.

Tukaj je nekaj konkretnih korakov, ki ti bodo morda pomagali:

1. Postavi si majhne, dosegljive cilje: namesto da razmišljaš "Moram popolnoma popraviti svojo držo," lahko začneš z mislijo "Danes bom naredila eno vajo za držo, delala bom pet minut." Majhne zmage te bodo ohranjale motivirano. 

2. Ustvari rutino, ki ustreza tvojemu življenju: najdi čas v dnevu, ko se lahko osredotočiš nase. Morda pred spanjem ali takoj zjutraj. Doslednost je pomembnejša kot to, da narediš veliko naenkrat.

3. Bodi prijazna do sebe: ko se počutiš slabo, poskusi govoriti s seboj tako, kot bi to storila z najboljšo prijateljico. Spomni se, da je povsem normalno, da imaš vzpone in padce, in da izboljšanje terja čas. Že to, da si poiskala pomoč in poskušaš nekaj spremeniti, je nekaj izjemnega.

4. Poišči podporo: ali je to prijatelj, družinski član ali strokovnjak, kot je šolski svetovalec ali psiholog, pogovor o tvojih občutkih lahko zelo pomaga. Ni ti treba skozi to iti sama.

5. Kadar občutiš najtežje misli jih kar odločno ustavi namesto in uporabi kakšno od  tehnik sproščanja, kot npr. globoko dihanje, meditacija ali progresivna mišična relaksacija (več jih najdeš tukaj). Te tehnike ti lahko pomagajo zmanjšati stres in se počutiti bolj umirjeno. Poleg tega, ne pozabi na pomen regeneracije: počitka in spanja.

Vse našteto sestavlja dolgo pot do dobrega mentalnega zdravje in počutja. Tudi če se zdi, da ti primanjkuje časa, so ti momenti ključni za ohranjanje energije in motivacije. Poskusi najti čas za dejavnosti, ki te veselijo in te napolnijo z energijo, potem boš imela tudi več volje in energije, da se spopadeš z obveznostmi. 

Če te kdaj premagajo negativne misli, še posebej misli o samopoškodovanju, se spomni, da obstajajo ljudje, ki jim je mar zate in ti želijo pomagati. Si pomembna, vredna in zaslužiš si, da se počutiš dobro v svoji koži. Različne tehnike, kot je pisanje dnevnika, upravljanje s časom, postavljanje ciljev, zaupanje v svoje cilje, ti lahko pomagajo razčistiti misli in najti ravnovesje.

Vem, da ti morda ni lahko verjeti, ampak tvoja "čudna" hoja ali drža te ne definira. Tvoje telo je del tebe, a ne tisto, kar si v celoti. Si veliko več kot le zunanjost. Osredotoči se na tisto, kar lahko nadziraš, korak za korakom, in spomni se, da je življenje potovanje, ne cilj.

 

Verjamem vate in sem tukaj, da te podprem na tvoji poti, če potrebuješ še kaj, se oglasi.

Topli pozdravi,  

 

Tina Jeromen, univ. dipl. psih.