travma?

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

najprej hvala za vprašanje. Ob prebiranju tvojega sporočila sem začutila tvojo stisko in najprej ti želim povedati, da mi je žal, da si bila priča prepiru staršev in slišala stvari, ki te spremljajo še danes, ti vzbujajo strah in negotovost ter so povečale intenzivnost nekaterih stisk, za katere opisuješ, da so bile prisotne že prej.

Napisala si, da bi se ob spominjanju na ta dogodek najraje ubila. O tvojem doživljanju bi me zanimalo več, a ob tako intenzivni stiski, bi ti vsekakor svetovala, da se v živo o tem pogovoriš s strokovnjakom. Na voljo je kar nekaj oblik pomoči. Na tej povezavi si lahko pogledaš mrežo Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kjer so ti brezplačno na voljo različni strokovnjaki (od psihologov, pedopsihiatrov, specialnih pedagogov ipd), ki ti bodo podali napotke za zmanjšanje tvojih stisk in izboljšanje počutja. Svetovali ti bodo tudi glede tesnobe, paničnih napadov in morebitnih drugih težav. Skratka, iskreno te spodbujam, da se obrneš nanje. V kolikor potrebuješ več informacij, sporoči.

V branje ti priporočam še nekaj gradiva. Na primer ta članek o paničnih napadih, priročnik Kaj lahko naredim, da mi bo lažje, pa članek o pomembnosti iskanja pomoči.

Sprašuješ, če je tvoje doživljanje lahko povezano s travmo. Za travmo je značilen intenziven čustven odziv na stresni dogodek. Tovrstni dogodki so lahko različni, imajo pa velikokrat skupno, da je ogroženo naše preživetje ali občutek varnosti. Ob tem doživimo intenziven strah, nemoč, grozo in vse to do mere, ko nas lahko čustva popolnoma preplavijo. Travma ima tudi nekatere dolgoročne posledice. Da bi lahko potrdila, ali gre tudi v tvojem primeru za travmo, imam žal premalo informacij. Vsekakor pa menim, da ti bo pogovor s strokovnjakom v živo pokazal pot k lajšanju stiske, zato ti še enkrat toplo priporočam, da se odločiš za to.

Vse dobro ti želim,

Lucija Krajnc, mag. psihologije